Vlada potrdila projektne naloge z idejnimi rešitvami povečanja odpornosti bolnišnične infrastrukture
Vlada je s sklepom z dne 31. januarja 2025 imenovala Medresorsko delovno skupino za pripravo predloga investicij za povečanje odpornosti bolnišnične infrastrukture za primer kriznih razmer. Njena naloga je bila priprava idejne rešitve za povečanje odpornosti bolnišnične infrastrukture v obliki vojaških delov bolnišnic za primer kriznih razmer.
Republika Slovenija mora zagotavljati dodatne bolnišnične zmogljivosti iz naslova podpore države gostiteljice v miru, kriznih razmerah, izrednem stanju ali vojni ter tudi za krepitev odpornosti države. Trenutne bolnišnične zmogljivosti niso povsem prilagojene delovanju v kriznih razmerah. Za normalno delovanje, razvoj stroke in izpolnjevanje obveznosti do Evropske unije in Nata je nujen razvoj vzporednega vojaškega zdravstva v manjšem obsegu, kar se je že izkazalo za zelo koristno ob zadnjih največjih kriznih dogodkih v Republiki Sloveniji. Oba zdravstvena sistema – vojaškega in javnega – bo treba učinkovito povezati in delno tudi integrirati med seboj. S tem bo celotni zdravstveni sistem bolje pripravljen na delovanje v kriznih razmerah. Ob tem bodo tovrstne investicije omogočile razvoj zdravstva Slovenske vojske do terciarne ravni in povečale možnosti za celovito skrb za pripadnike Ministrstva za obrambo.
Vse lokacije, na katerih bo Ministrstvo za obrambo investiralo v adaptacije ali novogradnje, so na geografsko pomembnih lokacijah ob logističnih poteh, ki omogočajo vojaško mobilnost znotraj ali v bližini predvidenih oskrbovalnih območij, geografska razpršenost pa zagotavlja večjo zanesljivost v primeru regionalne prizadetosti. Nujna bo vzpostavitev učinkovitih zdravstveno-informacijskih poti med civilnim in vojaškim delom ter telekomunikacijskih zvez med vsemi deležniki kritične, obrambne in varnostne infrastrukture. Nujno je vključevanje vojaškega zdravstva v javni zdravstveni sistem kot posebnega deležnika.
Kadrovska popolnitev predvidenih struktur in zdravstvenih ustanov bo premišljena in postopna, temu pa bo sledila tudi postopna vzpostavitev posameznih zdravstvenih dejavnosti Slovenske vojske. Zaradi zagotavljanja velikih kadrovskih potreb bo nujna celovita ureditev pogojev dela za pripadnike vojaškega zdravstva. Vse predvidene investicije iz analize so bile izbrane tako, da bodo lahko čim bolj služile mreži zdravstvene dejavnosti, in sicer tako s povečanjem števila zdravstvenih storitev kot tudi s povečanjem kakovosti zdravstvenih storitev. Posebna pozornost je bila posvečena temu, da imajo bolnišnice za programe v mirnem obdobju na voljo usposobljen kader in da gre za zmogljivosti, ki omogočajo prilagajanje različnim vrstam izrednih stanj.
Za iskanje možnih rešitev se je najprej identificiralo potrebne nadgradnje sistema bolnišnične in pomožne infrastrukture, ki bi povečale odpornost celotne države in potrebe Slovenske vojske za zagotavljanje svojega delovanja. V analizi so se za primerne izkazale lokacije sedmih ustanov, in sicer Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, Splošne bolnišnice Celje, Splošne bolnišnice Brežice, Splošne bolnišnice dr. Franca Derganca Nova Gorica, Psihiatrične bolnišnice Vojnik, Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Republike Slovenije Soča in Ortopedske bolnišnice Valdoltra.
Investicije so predvidene glede na potrebe in že obstoječe možnosti za področja specialistične bolnišnične urgentne dejavnosti, akutne bolnišnične obravnave, splošne kirurške dejavnosti, plastične in rekonstruktivne kirurgije z oskrbo opeklin, nevrokirurgije, rehabilitacije, psihiatrične obravnave in psihološke podpore ter hiperbarične medicine. Nabor področij predstavlja ključna zdravstvena stanja, katerih razširjenost se pomembno poveča v kriznih razmerah, velikih dogodkih in vojni. Tekom analize je bila ugotovljena pomanjkljiva dostopnost za reševalne helikopterje v nekaterih ustanovah, zato je predvidena izgradnja treh heliportov v kompleksu zdravstvenih ustanov, in sicer v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor, Splošni bolnišnici Brežice in Splošni bolnišnici dr. Franca Derganca Nova Gorica.
Vse navedene investicije bodo prispevale k boljšemu delovanju javnega zdravstvenega sistema v miru in kompleksnih krizah, v primeru izrednega stanja ali vojne pa bodo zagotavljale izpolnjevanje zavez zvezi Nato ter pomembno prispevale k celoviti odpornosti Republike Slovenije.
Višina ocenjenih stroškov vseh predstavljenih investicij v letih 2025–2029 znaša 219.850.000 evrov. Sredstva za investicije za leto 2025 se bodo zagotovila s prerazporeditvami znotraj finančnih načrtov Ministrstva za zdravje in Ministrstva za obrambo oziroma za leto 2026 ob pripravi sprememb proračuna za navedeno leto v okviru finančnih načrtov obeh ministrstev.