Vlada določila besedilo predloga resolucije o splošnem dolgoročnem programu razvoja SV do 2040

Praviloma se dokument pripravi vsaka štiri leta, treba pa ga je pripraviti po izvedbi Strateškega pregleda obrambe, po sprejemu nove Resolucije o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije ali ob nastopu drugih okoliščin, ki zahtevajo spremembo splošnih dolgoročnih okvirov za razvoj in vzpostavitev obrambnih zmogljivosti Republike Slovenije.

Državni zbor Republike Slovenije je 22. marca 2023 sprejel Resolucijo o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040. Od sprejema resolucije je Vlada Republike Slovenije sprejela novo Obrambno strategijo Republike Slovenije, Vojaško strategijo Republike Slovenije in Strategijo civilne obrambe Republike Slovenije, prav tako pa so se pojavile okoliščine, ki zahtevajo vsebinsko in časovno bistveno bolj ambiciozne splošne dolgoročne okvire glede obrambnih virov ter podlag za razvoj in vzpostavitev obrambnih zmogljivosti Republike Slovenije.

Pomembni razlogi in okoliščine za pripravo nove resolucije so potreba in namera za hitrejšo časovnico in bolj ambiciozno raven vlaganja v svojo obrambo in odpornost, s čimer se bo zmanjšal zaostanek na področju obrambe, ki je posledica nezadostnih preteklih vlaganj. Tako bodo doseženi pozitivni kvalitativni preskok na področju razvoja nacionalnih vojaških zmogljivosti ter višje stopnje pripravljenosti in odpornosti celotnega obrambnega sistema Republike Slovenije.

Uvaja se celostni pristop, ki poleg povečanja prihodnje ravni obrambnih izdatkov in obsežnega vlaganja v modernizacijo Slovenske vojske predvideva tudi usklajena nacionalna prizadevanja za nadaljnji razvoj in krepitev nacionalne obrambne industrije ter prispevanje k dvigu splošne odpornosti države in družbe, tudi z namero vlaganja v različne projekte in zmogljivosti dvojne rabe ter s proaktivnim in usklajenim državnim pristopom k strateškemu komuniciranju na področju odpornosti, varnosti in obrambe.

Načrtovana nacionalna prizadevanja bodo pozitivno prispevala k verodostojnosti Republike Slovenije med zaveznicami Nata in državami članicami Evropske unije. Trenutne razprave na najvišji politični ravni Nata in Evropske unije jasno kažejo na nujnost znatno večjega in hitrejšega povečanja sredstev in vlaganj v obrambo. Te zaveze bodo formalno potrjene na prihodnjem vrhu Nata v Haagu in v sklepih Evropskega sveta.

Ob upoštevanju navedenega je Ministrstvo za obrambo pripravilo predlog Resolucije o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040 in besedilo najpomembnejšega dolgoročnega razvojnega dokumenta Slovenske vojske prilagodilo spremenjenim okoliščinam ter varnostno-obrambnim izzivom, s katerimi se spoprijema Republika Slovenija.

Vlada bo besedilo predloga resolucije posredovala v obravnavo Državnemu zboru Republike Slovenije.

Najpomembnejše spremembe v predlogu nove Resolucije o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040

Trenutno veljavni nacionalni planski dokumenti s področja obrambe predvidevajo cilj doseganja 2 % BDP za obrambo najkasneje do leta 2030, kar – zlasti glede na dolgoletno podhranjenost vlaganj v obrambni sistem – ne odraža več realnih varnostnih razmer ter je bistveno premalo za izpolnjevanje načrtovanih nacionalnih ciljev in projektov na področju obrambe, varnosti in odpornosti.

Hkrati je v teku intenzivna razprava v Natu in Evropski uniji o prihodnjih zavezah glede ravni obrambnih izdatkov, v katere je aktivno vključena tudi Republika Slovenija. Po predhodni uskladitvi in potrditvi na vrhu Nata v Haagu na najvišji politični ravni bo izpolnjevanje teh zavez ključnega pomena tudi za Republiko Slovenijo.

Predlog nove resolucije sledi tem mednarodnim trendom ter predvideva vsebinsko in časovno bolj ambiciozno uresničevanje dolgoročnih ciljev razvoja in vzpostavitve obrambnih zmogljivosti Republike Slovenije. Pri tem je eden izmed glavnih poudarkov hitrejša in bolj ambiciozna časovnica doseganja obrambnih izdatkov, saj bomo že leta 2025 dosegli 2 % BDP in postopoma (leta 2026 na 2,2 %, leta 2027 na 2,4 %, leta 2028 na 2,6 %, leta 2029 na 2,8 %) do leta 2030 naraščali in dosegli 3 % BDP ter na tej višini ostali do konca dolgoročnega razvojnega obdobja.

Tolikšno povečanje obrambnih izdatkov bo od nas zahtevalo zelo skrbno in finančno smotrno načrtovanje modernizacije Slovenske vojske, pri čemer bo pri razvoju zmogljivosti smiselno in nujno potrebno tudi vključevanje domačega znanja, gospodarstva in industrije. S tem si močno prizadevamo, da bomo z vključitvijo nacionalne obrambne industrije, vzporedno s postopnim povečanjem izdatkov za obrambo, aktivno in pozitivno prispevali tudi k rasti domačega BDP.

Posebna pozornost v resoluciji je namenjena nacionalnim prioritetam, v resoluciji pa so vključeni tudi prihodnji cilji zmogljivosti Nata za Republiko Slovenijo. Poseben poudarek je na zmogljivostih, ki so potencialno uporabne tudi za dvojno rabo (v podporo civilni sferi).

Razvoj Slovenske vojske bo podprt z ustrezno prostorsko organiziranostjo v okviru dopolnilnih sil, pri čemer bodo te organizirane po teritorialnem principu in bodo namenjene izključno uporabi na nacionalnem ozemlju za naloge teritorialne obrambe ter za bojni nadzor ozemlja, bojno zavarovanje objektov posebnega pomena za obrambo, oviranje, logistično oskrbo ter zagotavljanje sprejema, nastanitve in po potrebi logistične podpore zavezniških sil.

Poleg povečanja prihodnje ravni obrambnih izdatkov in obsežnega investiranja v modernizacijo Slovenske vojske resolucija predvideva tudi nadaljnji razvoj in krepitev nacionalne obrambne industrije ter prispevanje k dvigu splošne odpornosti in družbe. Pri tem bodo višjega financiranja deležni tudi širši vidiki obrambe države, kjer se ne bo razvijalo samo vojaških zmogljivosti, ampak širše vidike obrambe, varnosti in odpornosti družbe.

Skozi vsebino resolucije sta jasno izraženi namera in odgovornost Vlade Republike Slovenije za zagotavljanje razvoja in ustrezne pripravljenosti sistema nacionalne varnosti Republike Slovenije v luči povečane nepredvidljivosti in poslabšanja mednarodnega okolja ter zagotavljanja mednarodne verodostojnosti.