Novosti na področju izvajanja rejniške dejavnosti

Zakon ureja pravno sistemske spremembe na področju izvajanja rejniške dejavnosti z namenom zagotavljanja čim kakovostnejše izvajanje rejniške dejavnosti in s tem posebnega varstva otrok, ki iz različnih razlogov ne morejo živeti pri starših.

Poglavitne spremembe so na področju ureditve primerne višine rejnine ter drugih vprašanj, neposredno povezanih z izvajanjem rejniške dejavnosti.

ZIRD-C glede rejnine določa:

Enotno oskrbnino za vse otroke oziroma polnoletne osebe (do 26 let); oskrbnino sestavljajo sredstva za materialne stroške v višini 494,09 evra in denarni prejemek v višini otroškega dodatka, določen za najnižji dohodkovni razred za prvega otroka v višini 143,81 evra; skupaj v višini 637,90 evra (trenutno je 510,23 evra).

Povišanje od celotnega zneska oskrbnine in ne več le od materialnih stroškov (v primeru zvišanja za 25 odstotkov znaša oskrbnina 797,38 evra, v primeru 50-odstotnega zvišanja pa znaša 956,85 evra); novela zakona določa tudi poročanje rejnika glede namenskosti porabe zvišane oskrbnine, in sicer enkrat letno ter kadar center za socialno delo (CSD) to zahteva (doslej je bilo možno povišanje oskrbnine za 25 odstotkov materialnih stroškov. Oskrbnina je lahko doslej znašala največ 457,84 evra).

Plačilo dela v višini 460 evrov (doslej 166,69 evra).

Možnost povišanja plačila dela za 25 odstotkov ali za 50 odstotkov, odvisno od zahtevnosti oskrbe varstva in vzgoje otroka rejništvu (v primeru 25-odstotnega zvišanja znaša 575 evrov; v primeru 50-odstotnega zvišanja znaša 690 evrov (doslej je v primeru povišanja za 25 odstotkov znašala 208,36 evra ter v primeru povišanja za 50 odstotkov 250,04 evra).

Vikend rejništvo: če otrok biva v rejniški družini za čas koncev tedna in šolskih počitnic, je rejnik v teh mesecih upravičen do 75 odstotkov oskrbnine (478,43 evra) ter sorazmernega dela plačila dela (trenutno je upravičen do sorazmernega dela rejnine, kar znaša 270,77 evra). Nova določba pomeni približno 145-odstotno povišanje glede na trenutno ureditev.

Na novo so uvedeni naslednji enkratni prejemki:

Enkratni prejemek ob prvi namestitvi otroka za vse otroke v višini pomoči ob rojstvu otroka (429,99 evra).

Enkratni prejemek v višini plačila dela (460 evrov) za istega otroka v primeru namestitve otroka ob izrečenem ukrepu za varstvo koristi otroka nujni odvzem otroka ali ob izdani začasni odredbi o odvzemu otroka staršem v skladu z določbami Družinskega zakonika.

Enkratni prejemek v višini plačila dela (460 evrov) v primeru namestitve več otrok iz iste družine – ob namestitvi vsakega dodatnega otroka iz iste družine.

Letni dodatek za oddih in počitnice (460 evrov) – za vsakega otroka, ki je pri istem rejniku nameščen na dan 1. maj tekočega leta.

Zakon določa dodatna pooblastila v okviru zakonskih dolžnosti, ki jih ima rejnik s sklenitvijo rejniške pogodbe. Poenostavlja postopek za izvajanje rejniške dejavnosti kot poklic na način spremembe stvarne pristojnosti za odločitev o podelitvi statusa poklicnega rejnika ter o vključitvi v obvezna socialna zavarovanja.

Normativ za izvajanje rejniške dejavnosti kot poklic se znižuje na namestitev enega otroka, ki pa mora biti nameščen za obdobje celega meseca. Enako velja tudi za namestitev polnoletne osebe, za katero je sklenjeno podaljšanje veljavnosti rejniške pogodbe. To pomeni, da pripada rejniku, ki izvaja rejniško dejavnost kot poklic, pravica do plačila prispevkov za socialno varnost s strani proračuna že pri namestitvi enega otroka oziroma polnoletne osebe.
Na novo se ureja možnost nadaljnjega bivanja v rejniški družini za polnoletno osebo tudi v primeru, če rejniška pogodba preneha iz razlogov na strani rejnika (npr. prenehanje zaradi hude bolezni, smrti rejnika). To pomeni, da je omogočena sklenitev rejniške pogodbe centra za socialno delo (CSD) z zakoncem ali zunajzakonskim partnerjem rejnika ter nadalje tudi z drugo osebo iz te rejniške družine, ob pogoju soglasja osebe in izpolnjevanja zakonsko določenih pogojev za izvajanje rejniške dejavnosti.
Zakon določa možnost brezplačne pravne pomoči rejniku za postopke, uvedene za namen varstva koristi otroka, ki je nameščen k rejniku in ureja možnost vključitve rejnika v supervizijo (individualno ali skupinsko). 

Novi zakon prinaša pogostejše usposabljanje rejnikov (enkrat na tri leta; sedaj je enkrat na pet let), prav tako je določeno, da morajo kandidati za izvajanje rejniške dejavnosti obvezno usposabljanje za pridobitev dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti zaključiti uspešno.

Poročanje individualne projektne skupine bo po novem najmanj dvakrat letno z namenom zagotovitve aktivnega dela CSD z otrokom in rejniško ter matično družino. 

V zakonu je posebej določena možnost individualnega zaupnega pogovora otroka s strokovnim delavcem, brez prisotnosti staršev oziroma rejnika.