Dvig plač za zaposlene na oddelkih za demenco – uresničujemo zaveze in krepimo dostojanstvo poklica
Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac ob tem poudarja: »S tem korakom izpolnjujemo obljubo zaposlenim v socialnem varstvu. Z dodatkom priznavamo zahtevnost, strokovnost in pomen dela, ki ga opravljajo z ljudmi z demenco in drugimi ranljivimi skupinami. Gre za delo, ki poleg znanja in izkušenj, zahteva empatijo, potrpežljivost in veliko mero predanosti – in zato je prav, da je tudi ustrezno ovrednoteno. To je korak k pravičnejšemu plačnemu sistemu in sporočilo, da družba ceni tiste, ki skrbijo za naše najšibkejše.«
Sprejete so bile spremembe izvedbenega sklepa, ki opredeljujejo upravičene zavode in delovna mesta za izplačilo dodatka v skladu z 9. točko prvega odstavka 19. člena Kolektivne pogodbe za javni sektor (KPJS). Sklep omogoča izplačilo dodatka zaposlenim, ki v okviru socialnovarstvenih zavodov opravljajo neposredno delo z osebami z duševnimi, telesnimi ali senzornimi motnjami ter osebami z demenco.
Dogovor pomeni pomemben premik k pravičnejšemu vrednotenju dela zaposlenih, ki dnevno skrbijo za najranljivejše. Po večmesečnih medresorskih usklajevanjih so bila usklajena tudi ključna odprta vprašanja – od opredelitve delovnih mest v plačni skupini F9 do obsega izvajalcev, ki bodo upravičeni do dodatka.
Dodatek bo upoštevan že pri izplačilu za maj 2025, še pred uveljavitvijo novega Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (ZSTSPJS).
Višina dodatka je določena na podlagi obstoječe pravne ureditve. Za delo z osebami z demenco in drugimi oblikami oviranosti znaša 12 odstotkov urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca.
Po finančni oceni, pripravljeni ob sprejemu sklepa, ukrep zajema približno 8.000 zaposlenih v socialni oskrbi in zdravstvu.
Ocenjeni finančni učinki v letu 2025:
- 2,5 milijona evrov za dodatke v socialni oskrbi – sredstva so zagotovljena v okviru cen posameznih socialnovarstvenih storitev.
- 2,5 milijona evrov za dodatke v zdravstveni dejavnosti, ki se izvaja pri izvajalcih socialnovarstvenih storitev – sredstva se načrtujejo v okviru uredbe o programih obveznega zdravstvenega zavarovanja, za kar je pristojno Ministrstvo za zdravje.
Kritje dodatnih stroškov dela sicer omogoča 125. člen Zakona o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk-1), ki predvideva povračilo dejanskih stroškov na podlagi izkazanih obremenitev, kot jih ocenijo posamezni izvajalci storitev.
Ukrep ne prinaša koristi le zaposlenim – temveč dolgoročno krepi tudi stabilnost in kakovost oskrbe. Višja sistemska priznanja za delo z osebami z demenco in drugimi oblikami oviranosti pomenijo večjo motivacijo, manj fluktuacije ter večjo privlačnost poklica, ki ima ključno vlogo v starajoči se družbi. Gre za delo, ki zahteva posebno znanje, empatijo in čustveno odpornost – zato si zasluži tudi ustrezno sistemsko priznanje.
Z uvedbo dodatka Ministrstvo za solidarno prihodnost nadaljuje začrtano pot: izboljševanje pogojev dela, večja pravičnost plačnega sistema ter celovita krepitev dolgotrajne oskrbe. Ukrep tako predstavlja pomemben korak v smeri sistemske podpore tistim, ki vsak dan delajo z ljudmi v stiski, in ki s svojim delom neposredno prispevajo h kakovosti življenja najbolj ranljivih članov družbe.
Ministrstvo za solidarno prihodnost danes postalo demenci prijazna točka
Ministrstvo za solidarno prihodnost obvešča o dvigu plač na oddelkih za demenco na dan, ko tudi samo postaja Demenci prijazna točka. Ob tej priložnosti je predsednica društva Spominčica Štefanija Zlobec ministru Simonu Maljevcu predala certifikat »Demenci prijazna točka« in pozdravila napore ministrstva na področju obravnave demence, tako v okviru vzpostavitve sistema dolgotrajne oskrbe in investicij v socialnovarstveno infrastrukturo, kot tudi z aktualnim ukrepom povišanja plač za zaposlene na oddelkih z demenco.
»Zaradi staranja družbe bo demenca vse bolj prisotna, zato je ključno, da tudi na Ministrstvu za solidarno prihodnost ljudem z demenco nudimo varen prostor in osveščamo o izzivih, ki jih bolezen prinaša,« je ob tem dodal minister Maljevac.