Zvišanje trošarine na alkohol in alkoholne pijače, predvsem piva

Razprava o tem dvigu je potekala v okviru strateških svetov za prehrano in za zdravstvo. Ključna naloga strateškega sveta za prehrano je bila pripraviti predloge ukrepov za cenovno dostopno, varno in kakovostno hrano in pijačo, ki bo čim manj škodljivo vplivala na zdravje ljudi, okolje in podnebje.

Strateški svet za zdravje je sprva predlagal spremembo višine trošarin na alkohol in alkoholne pijače v višini uskladitve z inflacijo in sicer od zadnje spremembe trošarine, kar bi pomenilo zvišanje v višini 25,7 odstotka. Ministrstvo za finance je nato opravilo več razgovorov z deležniki in prisluhnilo panogi proizvodnje alkoholnih pijač v Sloveniji ter predlagalo občutno nižji, 7-odstotni dvig trošarine, pri čemer je imelo ves čas pred očmi, da sprememba ne bi pomenila prekomerne obremenitve panoge in tudi odliva nakupov v druge, predvsem sosednje države. 

Za leto 2024 so obračunani prihodki od trošarin na alkohol in alkoholne pijače znašali 123,6 milijona evrov. Od tega 88,7 milijona evrov predstavljajo trošarine za pivo, od tega za pivo malih proizvajalcev 950.000 evrov. 34,8 milijona evrov od etilnega alkohola oziroma žganih pijač in 0,12 milijona evrov (0,01 odstotka) za vmesne pijače.

Zaradi zvišanja trošarine bi se prihodki iz naslova trošarin za pivo, ki ga proizvedejo mali pivovarji povečali za 67 tisoč evrov na leto. Za vse proizvajalce piva, male in velike, pa bi pa bi sprememba trošarine pomenila 6,3 evra letno več.

V oceni vpliva dviga trošarine smo upoštevali tudi dejstvo, da se je po podatkih SURS povprečna drobnoprodajna cena piva v Sloveniji v zadnjih desetih letih (april 2015–april 2025) dvignila za 25 odstotkov, medtem ko se trošarina v tem obdobju ni spremenila oziroma se je s prenovljenim Zakonom o trošarinah 1. avgusta 2016 za male proizvajalce piva trošarina celo znižala za 50 odstotkov. V času, ko se trošarina na pivo ni zvišala, torej od leta 2014, so se cene piva zviševale, zvišale so se tudi cene surovin na trgu, trošarine pa so se zaradi določitve v EUR realno znižale ter dodatno za male pivovarje celo prepolovile.

Obdavčitev piva malih proizvajalcev je glede na splošno obdavčitev piva v Sloveniji ugodnejša, kot je ta v nekaterih drugih državah članicah EU. Ugodnejša trošarinska obravnava malih proizvajalcev piva je sicer omogočena že z Evropsko direktivo. Slovenija je v primerjavi z drugimi državami članicami EU določila najvišji možni odstotek nižanja trošarine za male proizvajalce piva, tj. v višini 50 odstotkov nacionalno določene trošarine za pivo, medtem ko je v večini drugih držav ta odstotek višji.

Kaj pomeni 7-odstotni dvig trošarine pri pivu? Ob trenutnih cenah piva na trgu se bo cena 0,5 litra piva, če ta vsebuje 5 odstotkov volumenskega alkohola zvišala za 2,6 centa. Za male pivovarje se bo torej zvišala za manj, natančneje 1,3 centa. Vse ob predpostavki, da se sprememba trošarine prenese v končno ceno piva in se ostale sestavine cene piva ne spremenijo.

Po naši oceni bi zvišanje trošarine za vse male proizvajalce piva pomenilo 67 tisoč evrov dodatne trošarine na leto, kar je v povprečju približno 700 evrov na malega proizvajalca piva na leto (60 evrov na mesec). Odločitev, ali se bo sprememba trošarine odrazila v končni ceni piva in prenesla na potrošnika pa je prepuščena proizvajalcem in trgovcem alkoholnih pijač.

Iz sklepov strokovnih razprav na obeh strateških svetih pa izhaja, da ima zviševanje obdavčitve tako na alkoholu in alkoholnih pijačah kot tudi pri sladkih pijačah (ja, tudi to je eden od ukrepov, ki ga je ta vlada in tudi državni zbor potrdil z vidika zasledovanje zdravstvene politike) dvojni učinek: učinek na potrošnika (vpliv na prehrambne navade, zmanjšanje porabe) pa tudi na proizvajalce (prilagoditev proizvodnje v smeri zmanjševanja vsebnosti alkohola, zniževanje vsebnosti sladkorja, iskanje bolj zdravih alternativ).

Ponovno želimo poudariti, da z zvišanjem trošarine sledimo ciljem zdravstvene politike. Po analizah in podatkih zdravstvene stroke je alkohol eden ključnih javnozdravstvenih problemov, poleg tega pa je zdravstveno breme zaradi alkohola večje kot v povprečju EU.