Razkrijmo manipulacije tobačne industrije
V številnih državah po svetu, tudi v Sloveniji, je delež uporabnikov elektronskih cigaret med mladimi precej višji kot med odraslimi. K temu prispevajo prijetni okusi in dodatki, ki olajšajo vdihavanje, ciljano trženje z uporabo digitalnih medijev, elegantni dizajni, privlačne barve, posnemanje videza sladkarij, bombonov ali risanih junakov, kar so le najvidnejše taktike, ki jih industrija tobačnih in drugih nikotinskih izdelkov uporablja za privabljanje otrok in mladostnikov, kar vodi v vseživljenjsko odvisnost in hude zdravstvene posledice.
»Z namenom zmanjšanja privlačnosti elektronskih cigaret oziroma vejpov je 24. aprila letos v veljavo stopil najnovejši ukrep, na podlagi katerega na slovenskem trgu ni več možno prodajati elektronskih cigaret s številnimi privlačnimi sadnimi, sladkimi ali zeliščnimi aromami. Tako smo se pridružili najnaprednejšim državam EU na področju politike tobačnih in povezanih izdelkov in sicer Estoniji, Litvi, Latviji, Danski, Nizozemski in Finski, ki prepovedujejo privlačne arome tudi v elektronskih cigaretah, kljub temu, da na ravni EU to še ni obvezno za vse države članice. Ministrica za zdravje je sprejela Pravilnik o poročanju o tobačnih in povezanih izdelkih ter aromah v elektronskih cigaretah in posodicah za ponovno polnjenje, ki v 13. členu, po vzoru Nizozemske, poimensko navaja zgolj 16 dovoljenih snovi, ki proizvedejo le tobačno aromo, vse ostale tisočere druge privlačne arome so prepovedane. Upamo, da bodo rezultati prepovedi spodbudni, tako kot pri Nizozemcih, kjer je po uvedbi prepovedi poraba elektronskih cigaret tako med mladimi kot med odraslimi padla,« je na simpoziju ob svetovem dnevu brez tobaka povedala Vesna Marinko, generalna direktorica Direktorata za javno zdravje.
»S koncem letošnjega leta ukinjamo tudi možnost kajenja in uporabe povezanih izdelkov v kadilnicah. Zaradi številnih kršitev posameznikov, ki pridobivajo ali prodajajo izdelke preko spleta oziroma družbenih omrežij, smo lani z novelo zakona uvedli tudi visoke globe za posameznike,« je še dodala Vesna Marinko.
Če posameznik prodaja ali brezplačno ponuja tobačne ali povezane izdelke, plača globo od 3.000-5.000 evrov. Če pa npr. nakupuje preko spleta, plača 125-5.000 evrov. Do lani je globa za uporabo tobačnih ali povezanih izdelkov v zaprtih javnih prostorih, kot so npr. šole, bolnišnice, gostinski prostori, prireditveni in športni objekti in med drugim tudi avtobusi ter zunanja zemljišča in igrišča vrtcev in šol, znašala 125 evrov, sedaj pa lahko znaša tudi do 5.000 evrov. Globa za kajenje ali uporabo povezanih izdelkov v vseh vozilih v prisotnosti mladoletnih pa je 250 evrov.
»Marca letos je Ministrstvo za zdravje v sodelovanju z ostalimi pristojnimi resorji, stroko in nevladnimi organizacijami sprejelo že drugi dveletni izvedbeni načrt za izvajanje Strategije Za Slovenijo brez tobaka 2022-2030, ki med drugimi aktivnostmi za preprečevanje začetka in spodbujanje opuščanja uporabe tobačnih in povezanih izdelkov, vključuje tudi nadaljevanje širše medijske kampanje. Mlade na socialnih omrežjih, radiu in televiziji nagovarjamo s pesmijo »Izberi sebe, ne kajenja«, uporabnike tobačnih in povezanih izdelkov pa s pesmijo »Raje živim, kajenje pustim,« je zaključila Vesna Marinko.
Več iz strokovnega simpozija, ki ga je organiziral Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje, Svetovno zdravstveno organizacijo, Nacionalnim laboratorijem za zdravje, okolje in hrano, Kliniko Golnik, mladinsko zvezo Brez izgovora Slovenija in Slovensko zvezo za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo ob bližajočem se svetovnem dnevu brez tobaka, je dosegljivo na spletni strani NIJZ.
