Usmerjevalni odbor za demokracijo pri Svetu Evrope o prenovi uslužbenskega in plačnega sistema

V uvodu predstavitve je državna sekretarka poudarila, da se v Sloveniji spremembe na področju dela usklajujejo in sprejemajo v socialnem dialogu znotraj Ekonomsko socialnega sveta tako za zaposlene v zasebnem kot v javnem sektorju. »Socialni dialog ima dolgo tradicijo tudi v javnem sektorju, saj se vse spremembe zakonov in drugih aktov, ki urejajo položaj javnih uslužbencev, usklajujejo v okviru pogajanj med vlado in reprezentativnimi sindikati javnega sektorja,« je poudarila državna sekretarka Mojca Ramšak Pešec. Enako je bilo tudi pri nedavni prenovi uslužbenskega in plačnega sistema »pri čemer je treba upoštevati, da je v slovenskem javnem sektorju 48 različnih sindikatov. Pogajanja so trajala skoraj dve leti, dogovor pa je na koncu podpisalo kar 80 odstotkov sindikatov,« je še povedala.

Državna sekretarka je sicer na zasedanju predstavila širši kontekst sprememb na področju upravljanja s kadri tako za ožjo javno upravo kot širši javni sektor v Sloveniji. Cilj celovite prenove, ki je sestavljena iz več segmentov, so motivirani in zadovoljni javni uslužbenci, ki zagotavljajo učinkovite in kakovostne javne storitve za vse prebivalce. Javni sektor se bo moral v prihodnje odzivati predvsem na demografske spremembe, digitalizacijo, nove poklice, izziv pa bodo predstavljale tudi nove oblike dela in različne krizne situacije.

V dogovoru z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja in z novim Zakonom o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju en del teh sprememb predstavlja uveljavljena prenova plačnega sistema, ki prinaša finančno vzdržen in stabilen sistem z upoštevanjem razlik med posameznimi plačnimi skupinami. Nov plačni sistem predstavlja pomemben korak k pravičnejšemu, preglednejšemu in učinkovitejšemu sistemu, s ciljem, da javni sektor ponovno postane konkurenčen in privlačen na trgu dela.

Drugi del sprememb s sprejetjem novega Zakona o javnih uslužbencih prinaša prenovljen uslužbenski sistem, katerega bistvena novost je vzpostavitev Centra za kadre vključno s prenovljenimi izbirnimi postopki zaposlovanja. Ti bodo v celoti digitalizirani, kandidatom pa bodo zagotavljali enotne vstopne pogoje ter pregledne izbirne postopke. »S spremembami na področju internega trga dela želimo dodatno spodbuditi javne uslužbence k mobilnosti med posameznimi organi in širjenju svojih znanj. To možnost smo omogočili tudi občinskim upravam, ki lahko, če se pridružijo internemu trgu dela, potencialne kandidate iščejo tudi med zaposlenimi v državni upravi,« je pojasnila državna sekretarka Ramšak Pešec. Center bo skrbel tudi za razvoj kompetenc zaposlenih in razpise za kadrovske štipendije.

Področje upravljanja s kadri smo sicer podrobneje opredelili v nedavno sprejeti Strategiji ravnanja s kadri v državni upravi do leta 2030, ki nosi sporočilno ime »Ključ do boljše uprave je v ljudeh«. Pripravljena je z namenom strateškega in celovitega ravnanja s kadri, učinkovite uporabe potencialov javnih uslužbencev in vzpostavitve privlačnega delovnega okolja z razvojno usmerjeno organizacijsko kulturo.

Usmerjevalni odbor za demokracijo (angleško Steering committee on Democracy – CDDEM) je medvladno delovno telo Sveta Evrope na področju demokracije. Odbor obravnava vsebine, kot so volilna zakonodaja, ureditev demokratičnih institucij, lokalna samouprava, specifični ukrepi, ki spodbujajo demokratično odpornost, participativna demokracija ter zakonodaja, politike in praktični ukrepi v zvezi z dobrim demokratičnim upravljanjem.

Dvostranska srečanja

Med obiskom v Strasbourgu se je včeraj pozno popoldne državna sekretarka Mojca Ramšak Pešec z delegacijo srečala tudi s predstavniki Stalnega predstavništva pri Svetu Evrope. Z Berto Mrak, veleposlanico pri Stalnem predstavništvu Republike Slovenije pri Svetu Evrope v Strasbourgu, Matjažem Grudnom, direktorjem Direktorata Sveta Evrope za demokracijo, in Urško Umek, sekretarko Odbora CDDEM, so razpravljali o pomenu demokracije in človekovih pravic, o demokratični participaciji, o pomenu izobraževanja, vplivu modernih tehnologij in umetne inteligence, ter o prizadevanjih v okviru izvedene plačne reforme. Državna sekretarka je povzela nedavni monitoring sistema lokalne samouprave in obisk delegacije Sveta Evrope v decembru 2024. Povzela je izsledke OECD raziskave, ki jo je lani izvedlo ministrstvo, o dejavnikih zaupanja v javne institucije.

Danes popoldne se bo državna sekretarka srečala tudi z generalnim sekretarjem Kongresa lokalnih in regionalnih oblasti Mathieujem Morijem. Tema pogovora bo nedavni monitoring sistema lokalne samouprave ter s tem povezan obisk delegacije Sveta Evrope decembra lani v Sloveniji, pa tudi novela Zakona o lokalnih volitvah ter prihajajoče lokalne volitve v 2026, pri čemer bo državna sekretarka Ramšak Pešec generalnega sekretarja Morija v imenu ministrstva povabila na opazovanje volitev.

Za tem se bo na temo dostopa do informacij javnega značaja srečala še z generalnim direktorjem Sveta Evrope Gianlucom Espositom. Slovenija je bila med prvimi državami, ki so podpisale konvencijo Sveta Evrope o dostopu do uradnih dokumentov (tako imenovano Tromso konvencijo), poleg tega obeležujemo že 20. obletnico sprejema prvega zakona, ki ureja to področje. Področje dostopa do informacij javnega značaja je v Sloveniji dobro urejeno, država pa si že ves čas prizadeva za transparentnost delovanja javnega sektorja. Temu pritrjuje tudi skupina strokovnjakov Sveta Evrope, ki v Sloveniji izvaja monitoring in pri pripravi končnega poročila ne ugotavlja nobenih odstopanj.