Baška grapa je postala četrta slovenska gorniška vas v okviru Alpske konvencije
Sprejem Baške grape med gorniške vasi so poleg občine Tolmin in krajanov Baške grape med drugim pospremili predstavniki Ministrstva za naravne vire in prostor, Planinske zveze Slovenije in ter občine Železniki | Avtor: MNVP
Dogodka se je v imenu Ministrstva za naravne vire in prostor udeležila dr. Nataša Bratina, generalna direktorica Direktorata za prostor in graditev ter nacionalna koordinatorka Alpske konvencije. V svojem nagovoru je poudarila, da Gorniške vasi predstavljajo primer dobre prakse uresničevanja ciljev Alpske konvencije na lokalni ravni, še posebej ohranjanje dediščine, tradicije, značilnosti prostora, vrednot narave in krajine skozi trajnostni razvoj.
Gorniške vasi predstavljajo razvojno vizijo, ki prispeva k ohranjanju prebivalstva in krepitvi vitalnosti lokalnih skupnosti na območjih, oddaljenih od večjih urbanih središč. Čeprav je odmaknjenost včasih lahko ovira pa v primeru gorniških vasi prav ta značilnost postaja njihova prednost.
Slovenija si prizadeva ohraniti živahnost gorskih krajev. V mrežo so že vključeni Jezersko (2018), Luče (2019), Dovje-Mojstrana (2023), zdaj pa tudi Baška grapa. Svojo kandidaturo za naslednje leto napoveduje tudi Sorica iz sosednje občine Železniki.
Listino o vstopu Baške grape v mrežo Gorniških vasi sta podpisala župan Občine Tolmin, Alen Červ, in predsednik Planinske zveze Slovenije, Jože Rovan. Gre za pomemben mejnik, ki potrjuje, da Baška grapa izpolnjuje zahtevne mednarodne kriterije mreže. V nadaljevanju bo kraj svojo zavezo uresničeval v sodelovanju z občino, krajani ter lokalnimi ponudniki, od katerih je 12 prejelo uradni znak »Bergsteigerdoerfer/Gorniška vas«. Gre za ponudnike nastanitev, lokalne hrane, vodništva, prevozov in kulturnih vsebin, ki pomembno prispevajo k kakovostni gorniški izkušnji.
Dr. Nataša Bratina, generalna direktorica Direktorata za prostor in graditev na Ministrstvu za naravne vire in prostor | Avtor: MNVP
Planinska zveza Slovenije, ki v Sloveniji koordinira dejavnosti mreže, je s svojim strokovnim delom in povezovanjem prispevala k uspešni vključitvi Baške grape. Dr. Nataša Bratina se je zvezi zahvalila za dosedanje delo in poudarila, da ministrstvo podpira razvoj gorniških vasi tudi z organizacijo strokovnih srečanj in izobraževanj. V lanskem letu je bilo v Lučah uspešno izpeljano letno srečanje vseh vasi v okviru slovenskega predsedovanja Alpski konvenciji, letos pa bo izdan tudi »Priročnik o Gorniških vaseh«, namenjen tako obstoječim kot bodočim članicam mreže.
Mreža Gorniških vasi temelji na pobudi Avstrijske planinske zveze in od leta 2008 združuje gorske kraje, ki svojo razvojno pot gradijo brez obsežne turistične infrastrukture, s poudarkom na varovanju naravne in kulturne krajine. Vstop v mrežo pomeni priznanje odgovornemu ravnanju z naravo ter zavezo trajnostnemu razvoju.
Obiskovalcem je na voljo tudi brošura »Baška grapa – neokrnjena narava in srčni ljudje«, ki je bila izdana ob tej priložnosti in je dostopna tudi na spletu: baska-grapa-gorniska-vas-brosura.pdf