Začetek prenove in nadgradnje Podnebnega observatorija na Kredarici

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo ter Ministrstvo za obrambo nadaljujeta dobro sodelovanje, ki ga najbolj intenzivno izvajata ob odzivu na izredne okoljske dogodke.

Na Kredarici pa v okviru projekta Sovir (Sistem opozarjanja na vremenske izredne razmere) ministrstvi sodelujeta pri obnovi prostorov Podnebnega observatorija, postavljenega pred 71 leti. V observatoriju delujeta civilni in vojaški vremenski opazovalec.

Pri rekonstrukciji ohranjamo spodnji del objekta, zidanega s kamnom. Zgornji del, ki je lesen, pa bomo rekonstruirali z boljšim izkoristkom notranjega prostora in s potresno odporno konstrukcijo. Pri tem bomo les in ostale obstoječe materiale reciklirali v največji možni meri. Poskrbeli bomo za kar najbolj za učinkovito rabe energije in vode.

Vodili rekonstrukcije sta: najmanjši možen vpliv objekta na okolico v času gradnje kot tudi kasnejše uporabe. Ministrstvi bosta organizirali dovoz gradbenih materialov in odvoz odrabljenih materialov na ustrezno odlagališče. Slovenska vojska sodeluje s helikopterskimi prevozi.

Meteorološkim opazovalcem bomo s prenovljenim objektom zagotovili primerne delovne in bivalne pogoje.

Sporazum o sodelovanju med Agencijo za okolje in Upravo za zaščito in reševanje

Zakon o državni meteorološki, hidrološki, oceanografski in seizmološki službi določa, da Agencija za okolje za potrebe obveščanja, alarmiranja in aktiviranja sil za zaščito in Upravo za zaščito in reševanje zagotavlja podatke, analize, ocene in napovedi vremena.

Sporazum o sodelovanju med Agencijo za okolje in Upravo za zaščito in reševanje določa podatke in strokovno podporo, ki si jo izmenjujeta. V primeru najvišje stopnje ogroženosti zaradi naravnih pojavov bosta Agencija in Uprava sodelovali pri obveščanju javnosti in medijev. Sodelovali bosta tudi pri usposabljanju osebja.

Sporazum predvideva, da Uprava in Agencija skleneta tudi operativne protokole, ki bodo podrobneje določili vsebino, način in obseg medsebojnega obveščanja. Istočasno sta podpisali tudi Operativni protokol ob potresih, ki natančno določa čas, vsebino in kanal obveščanja ob tem naravnem dogodku.

Pridobitve obnove Podnebnega observatorija

Z obnovo Podnebnega observatorija na Kredarici bo Agencija za okolje poskrbela za nadaljevanje zbiranja dragocenih meteoroloških in drugih okoljskih podatkov. Ti so ključni za pripravo natančnih vremenskih napovedi, učinkovitih ukrepov prilagajanja na podnebne spremembe in hkrati omogočajo spremljanje učinkovitosti ukrepov za blaženje podnebnih sprememb.

Edinstvenost visokogorskih observatorijev. Visokogorski observatoriji so redki, ponujajo pa dragocen vpogled v stanje ozračja in podnebja v visokogorju in v okolju, ki ni pod neposrednim vplivom človekovih dejavnosti. Na osnovi podatkov meteoroloških postaj v gorah meteorologi lahko sklepamo o razmerah v prostem ozračju, kjer je vpliv zemeljskega površja zelo majhen.

Dragocen dolg in homogen niz podnebnih podatkov. Meritve na Kredarici neprekinjeno potekajo že od avgusta 1954. Ker se okolica opazovalnega mesta v vseh teh letih ni spreminjala, te meritve sestavljajo homogen niz brez umetnih vplivov, ki omogoča edinstven vpogled, kako se spreminja podnebje v občutljivem gorskem svetu. Meritve so tudi izrednega pomena pri ugotavljanju vzrokov za kolebanje in zmanjševanje površine Triglavskega ledenika.

Stalna prisotnost meteoroloških opazovalcev. Čeprav danes večino meteoroloških podatkov dobimo s samodejnimi meritvami, v ekstremnem gorskem okolju še vedno potrebujemo stalno prisotnost posadke meteoroloških opazovalcev. Ekipa dveh opazovalcev vsak dan 24 ur skrbi za občutljive senzorje, jih po potrebi čisti in odpravlja okvare ter poskrbi za tista opazovanja meteoroloških pojavov, ki jih s samodejnimi senzorji ne moremo zaznati (npr. vrsta oblačnosti).

Meritev snežne odeje v visokogorju. Zaradi snežnih zametov so v visokogorju poseben izziv meritve snežne odeje. Te so ključne za oceno nevarnosti pomanjkanja vode v naših rekah spomladi in zgodaj poleti. Izkušeni meteorološki opazovalci redno vsak dan ročno izmerijo snežno odejo na način, da imajo snežni zameti na meritev čim manjši vpliv. 

Vzdrževanje merilnih instrumentov. Zahtevne razmere v visokogorskem okolju. V visokogorju so merilni inštrumenti izpostavljeni posebej zahtevnim razmeram, kot so ekstremen mraz, močan veter, visoka snežna odeja in zaledenitve. Skonstruirani morajo biti tako, da so odporni na vse te ekstremne vremenske razmere in da v takih razmerah še vedno delujejo. Zaradi ekstremnih razmer, v katerih delujejo, morajo biti tudi pogosto obnovljeni.

Ustrezne bivanjske razmere za meteorološke opazovalce. Meteorološki opazovalci so na observatoriju prisotni vsak dan, tudi v zelo ekstremnih zimskih razmerah. Z obnovo observatorija bomo poskrbeli tudi za obnovo bivalnih prostorov opazovalcev, tako da bo tudi v najbolj ekstremnih vremenskih razmerah poskrbljeno za njihovo varnost in udobne bivanjske razmere. Po sodobnih standardih bodo obnovljena tudi njihova delovna mesta.

Dodatne meritve toplogrednih plinov. Pri obnovi observatorija bomo obstoječe merilne inštrumente nadgradili s senzorji za merjenje vsebnosti dveh najpomembnejših toplogrednih plinov, ogljikovega dioksida in metana. Meritve toplogrednih plinov se morajo izvajati daleč od velikih virov izpustov, v dobro premešanem ozračju. Visokogorski observatoriji so zato najbolj primerni za takšne meritve, ki na takšnih mestih bolje pokažejo morebitne relevantne spremembe ali dolgoročne trende v vsebnosti toplogrednih plinov. S temi meritvami se bomo vključili v mednarodno mrežo ICOS (angleško Iintegrated Carbon Observation Sysstem), ki skrbi za primerljive meritve vsebnosti toplogrednih plinov po vsem svetu.

Nadaljevanje meritev na Kredarici. Nadaljevanje meteoroloških meritev na obnovljenem observatoriju po standardih Svetovne meteorološke organizacije nam bo še naprej omogočalo spremljati, kako se podnebje spreminja v našem visokogorju. Ti podatki so podlaga za oblikovanje ukrepov prilagajanja. Nove meritve toplogrednih plinov pa nam bodo omogočile oceniti, kako učinkoviti so naši ukrepi zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov.

Obnovljen Podnebni observatorij na Kredarici nam bo omogočil, da bomo še naprej zbirali kakovostne okoljske podatke, ki odražajo razmere v občutljivem okolju visokogorja. Ti podatki nam bodo omogočili spremljanje zaostrovanja sprememb podnebja v tem okolju. Z novimi podatki o vsebnosti toplogrednih plinov pa bomo lahko spremljali učinkovitost naših ukrepov zmanjševanja njihovih izpustov in po potrebi te ukrepe tudi izboljševali.

V projektu Sovir bomo omogočili dostopnost do velikih količin odprtih podatkov o okolju, ki bodo koristili osebni, strokovni in gospodarski uporabi. Da bodo – posebej vremenski in hidrološki podatki - aktualni, bodo v projektu poskrbeli z nadgradnjo – ne samo Podnebnega observatorija na Kredarici – ampak tudi merilne mreže na vodotokih, z nadgradnjo vremenskih merilnih mest in Radarskega centra na Lisci.

Denarna sredstva v projektu SOVIR

Projekt sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Kohezijskega sklada. Vreden je skoraj 29 milijonov evrov – od tega dobrih 21 milijonov evrov krije iz namenskih sredstev EU, dobrih 3,7 milijona evrov je nacionalnega prispevka, dobre 4 milijone pa financirata Sklad za podnebne spremembe in Agencija za okolje iz lastnih sredstev.