Mednarodna konferenca stalnega odbora komisije Evropske unije za kataster v Varšavi

S strani Geodetske uprave sta se konference udeležili Ema Pogorelčnik in Simona Smrtnik. Ema Pogorelčnik je na konferenci predstavila temo z naslovom 3D kataster v Sloveniji.

Konference so se udeležili predstavniki 22 držav Evropske unije. Na začetku je generalna direktorica Poljske geodetske uprave predstavila stanje katastra na Poljskem (geoportal, več proizvajalcev geodetskih sistemov). Nato je bila predstavljena še analiza odgovorov vseh držav na temo katastra na osnovi predhodno poslanih vprašalnikov.

Vse predstavitve so temeljile na izkušnjah posameznih držav glede katastrskih informacijskih sistemov, ki jih uporabljajo, glede izkušenj na področju 3D in 4D katastra ter izkušenj glede pomoči umetne inteligence pri geodetskih postopkih.

Nizozemska ima zemljiško knjigo in zemljiški kataster združen, trenutno jim izziv predstavlja predvsem digitalizacija starih arhivov zemljiške knjige.

Švedska uvaja nove informacijske sisteme za katastrske storitve (uvaja register etažne lastnine).

Latvija je v projektu določanja vseh možnosti za digitalizacijo njihovega katastra (strategija, zmanjšanje birokracije).

Belgija uvaja informacijski sistem, v katerem že imajo petino katastrskih podatkov; obsegal bo tudi celotno zgodovino zahtev in sprememb, kontrole.

Moldavija je v fazi digitalizacije postopkov oddaj vlog skupaj z notarskimi zapisi, imajo že informacijski sistem vrednosti nepremičnin in register naslovov.

V Franciji imajo težavo z lokalnimi aplikacijami, predvsem z različnimi standardi in njihovim usklajevanjem.

Umetno inteligenco v katastrih v Španiji uporabljajo v interaktivnih klepetih, so pa tudi v fazi avtomatske identifikacije sprememb s pomočjo fotografij za namene prepoznave obrazov, fasad in registrskih tablic.

Na Poljskem uporabljajo interaktivne klepetalnice znotraj geoportala; zaznavajo pa pomisleke pri uporabi umetne inteligence (izguba privatnosti, osebni podatki, odgovornost do prejetih podatkov).

Nizozemska uporablja umetno inteligenco pri prepoznavanju vsebine starejših zapisov v listinah zemljiške knjige. Nekatere države strojno učenje avtomatske prepoznave stavb iz aeroposnetkov smatrajo pod uporabo umetne inteligence. 

Iz vsega slišanega in ob primerjavi z drugimi državami se lahko povzame, da je Slovenija že zelo veliko naredila glede informacijskega sistema katastra, 3D oziroma 2,5D prikazov stavb ter avtomatske identifikacije sprememb na stavbah ter je na ta način v ospredju evropskih držav. V prihodnje bo potrebno narediti še korake glede uporabe umetne inteligence v geodeziji.

Na konferenci pridobljene informacije in izkušnje na predstavljenih področjih bomo na Geodetski upravi lahko uporabili pri aktualnih in bodočih projektih.