Bruto domači proizvod - srčni utrip države

BDP je skupna denarna vrednost vseh končnih proizvodov in storitev, ki so bili proizvedeni na ozemlju države v določenem časovnem obdobju, običajno v enem letu, razlaga Janez Kušar iz Urada Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj (Umar), tokratni gost podkasta S financami na ti. In dodaja: "Enostavno povedano, BDP nam pove, koliko smo ustvarili." Lani je Slovenija ustvarila kar 67 milijard evrov.

In kako so statistiki prišli do te številke? BDP merijo z uporabo treh glavnih metod, ki morajo dati usklajene rezultate:

• Proizvodna metoda: BDP je vsota dodane vrednosti vseh proizvodnih enot v osnovnih cenah, povečana za davke na proizvode in zmanjšana za subvencije na proizvode. Dodana vrednost je razlika med bruto vrednostjo proizvodnje in vmesno potrošnjo (vrednost surovin in storitev, porabljenih za proizvodnjo).
• Izdatkovna metoda: BDP je vsota končne potrošnje gospodinjstev, države in nepridobitnih institucij, bruto investicij ter neto izvoza (izvoz minus uvoz).
• Dohodkovna metoda: BDP je vsota vseh dohodkov v gospodarstvu, to je plač zaposlenih, neto davkov na proizvodnjo in uvoz ter bruto poslovnega presežka in drugih dohodkov.

Teh podatkov je ogromno, je poudaril Kušar. Na tej podlagi statistični urad naredi končno oceno BDP, ki je lahko četrtletna ali letna. Umar, na drugi strani, podobno kot Banka Slovenije ali Gospodarska zbornica Slovenije doma, v tujini pa Evropska komisija, Mednarodni denarni sklad oziroma Evropska banka za obnovo in razvoj, gibanje BDP napovedujejo. Zato se njihove ocene običajno razlikujejo. Tudi občutno. Če za primer pogledamo letošnje leto: pričakovanja naštetih se gibljejo od 1,8 do 2,6 odstotka. Glede na trenutne makroekonoske razmere bo večina napovedi verjetno popravljenih navzdol.

Pomemben podatek je tudi BDP na prebivalca, ki nam pove, koliko vrednosti proizvodov in storitev v povprečju ustvari vsak prebivalec države v določenem obdobju. Gre torej za ključen kazalnik, ki odraža gospodarsko razvitost in življenjski standard prebivalstva. "Ta podatek je še boljši, če mu dodamo še cene in inflacijo. V nerazvitih državah so cene proizvodov in storitev bistveno nižje kot recimo pri nas, kar seveda vpliva na končni rezultat," pojasnjuje sogovornik z Umarja.

Za lažjo predstavo – pri nas je bil lani BDP na prebivalca v tekočih cenah leta približno 31.490 evrov, v Nemčiji 43.400 evrov, kar je precej nad povprečjem EU, pri naših južnih sosedih, torej na Hrvaškem, pa okoli 23.000.

Najvišji BDP na prebivalca, merjen v tekočih cenah, na svetu ima Luksemburg in znaša kar 131.045 evrov oziroma okoli 241 odstotkov povprečja EU, najnižjega, po dostopnih podatkih, pa so izmerili v Burundiju. V tej afriški državi, tik pod Ruando, naj bi znašal vsega 270 ameriških dolarjev, kar je 240 evrov.

Je pa BDP precej novo merilo gospodarske aktivnosti, saj se je začel sistematično meriti šele v prvi polovici 20. stoletja. Koncept BDP je razvil ameriški ekonomist Simon Kuznets v 30. letih 20. stoletja, predvsem za potrebe spremljanja stanja gospodarstva med veliko depresijo v ZDA. Kuznets je predstavil prve uradne ocene nacionalnega dohodka, ki so postale osnova za sodobno merjenje BDP.

Praktična uporaba in širša uvedba BDP kot standardnega makroekonomskega kazalnika pa je nastopila po drugi svetovni vojni, ko so ga začele uporabljati številne države za spremljanje gospodarskih ciklov, načrtovanje in analize.