Finančni petek: Gotovina
Enotna evropska valuta evro je urejena v predpisih Evropske unije (EU), v prvi vrsti v Pogodbi o delovanju EU, ki določa, da so samo bankovci, ki jih izdajajo Evropska centralna banka (ECB) in nacionalne centralne banke, zakonito plačilno sredstvo v EU. Dodatno to določa tudi evropska uredba o uvedbi evra, ki jasno navaja, da imajo v državah članicah, ki sodelujejo v monetarni uniji, status zakonitega plačilnega sredstva izključno evrski bankovci in kovanci.
Skladno s tem Zakon o uvedbi evra določa, da se v Sloveniji kot zakonito plačilno sredstvo uporabljajo izključno evrski bankovci in kovanci. To pomeni, da je potrošnikom zagotovljena splošna pravica, da plačilo izvedejo z evrsko gotovino, za razliko od negotovinskih oblik plačevanja, za katere take splošne obveznosti ni, razen, ko je predpisana s področnimi zakoni. Slovenija je evro uvedla 1. januarja 2007, pri čemer je bil tolar z nepreklicno določenim fiksnim tečajem 1 evro = 239,64 slovenskih tolarjev zamenjan naenkrat – najprej v obliki negotovinskih plačil, nato pa še gotovinsko. Na Banki Slovenije lahko še danes izmenjujemo tolarske bankovce za evre, medtem ko menjava tolarskih kovancev ni več možna.
Po študiji ECB gotovina ostaja največkrat uporabljeni plačilni instrument po številu transakcij tako na ravni celotnega evrskega območja kot tudi v Sloveniji. Čeprav delež uporabe gotovine upada, le ta ohranja pomemben delež predvsem pri plačilih manjših vrednosti in med posamezniki. Slovenija ostaja med državami z največjim deležem uporabe gotovine pri vsakodnevnih plačilih, pred nami sta samo Malta in Avstrija. Ob tem imamo poleg Avstrije in Portugalske tudi najnižji delež vprašanih, ki menijo, da je njihov dostop do dviga gotovine težaven.
Tako gotovinsko kot negotovinsko plačevanje je v Sloveniji komplementarno in se med seboj ne izključuje. Oskrba z gotovino je ena od ključnih nalog Banke Slovenije. Gotovina deluje povsem neodvisno od elektrike ali interneta, zato je zanesljiva pri izpadih električne energije ali kibernetskih napadih. Poleg tega evrski bankovci skrivajo več kot 30 skritih varnostnih elementov, kot so vodni žigi, hologrami in serijske številke. Ti varnostni ukrepi so razlog, da je stopnja ponarejanja evrskih bankovcev med najnižjimi na svetu, kar povečuje zaupanje v našo valuto tudi v prihodnje.