Državni sekretar Židan: »Lahko smo uspešni, moramo pa sodelovati in biti aktivni«

Evropska komisija je na zasedanju Sveta za konkurenčnost predstavila novo horizontalno Strategijo za enotni trg, ki je bila objavljena 21. maja. Države članice so pozdravile dokument, saj je krepitev notranjega trga največji adut EU, še posebej v trenutnih geopolitičnih razmerah. Na podlagi strategije si želijo ambicioznih, hitrih in konkretnih korakov za odstranjevanje ovir na notranjem trgu in njegovo poglabljanje. Pri tem moramo biti pozorni na mala in srednja podjetja, kot tudi na podjetja s srednjo kapitalizacijo ter zagonska podjetja in podjetja v fazi rasti. Pomembno je tudi ustrezno izvajanje in izvrševanje pravil na notranjem trgu in spremljanje napredka z vidika strategije. Ministri so tudi podprli izbor 10 najhujših ovir na notranjem trgu za podjetja (tako imenovanih »terrible 10«), ki so opredeljene v strategiji skupaj z načrtovanimi aktivnostmi za njihovo odpravo.

Državni sekretar Židan je v svojem nastopu predstavil delovanje nacionalne »ad hoc skupine za poenostavitve in odpravo ovir na notranjem trgu« in pri tem posebej izpostavil aktivno sodelovanje predstavnikov zbornic, ki prenašajo dejanske potrebe gospodarstva glede odprave nepotrebnih bremen. »V okviru ad hoc delovne skupine smo že opravili prvo razpravo o 10 najhujših ovirah na notranjem trgu. Naše zbornice so kot najbolj problematične ovire izpostavile priznavanje poklicnih kvalifikacij, omejujoča in raznolika pravila za nacionalne storitve in začasno napotitev delavcev. Od Evropske komisije sedaj pričakujem odgovor, kaj lahko sporočim gospodarstvu glede konkretnih sprememb, ki jih lahko pričakujejo do konca leta na podlagi sprejete strategije,« je zaključil. Izvršni podpredsednik Evropske komisije Séjourné se je v odzivu na to točko razprave odzval prav na vprašanje, ki ga je zastavil Židan. Pojasnil je, da se še posebej za podjetja s srednjo tržno kapitalizacijo obeta bistveno olajšanje poslovanja, kar izhaja iz poenostavitvenega omnibusa IV, pri čemer je poudaril olajšave z vidika uredbe o varstvu osebnih podatkov, poudaril pa je tudi prizadevanja za digitalizacijo oznak v okviru tega omnibusa. Z vidika udejanja strategije in poglabljanja notranjega trga velik pomen pripisuje vzpostavitvi nacionalnih predstavnikov (tako imenovanih sherp) za notranji trg na visoki ravni, napoveduje pa tudi sestajanje skupine SMET na ravni ministrov za naslavljanje vidika notranjega trga in učinkovito odpravljanje ovir. O delovanju skupine SMET so ministri podrobneje razpravljali na delovnem kosilu.

Ministri so na zasedanju tudi potrdili splošni pristop Sveta glede predloga uredbe o javnem vmesniku za prijavo napotenih delavcev (e-deklaracija), ki po mnenju izvršnega podpredsednika Séjournéja predstavlja prvi korak k uresničevanju Strategije za enotni trg. Ministri so se strinjali s cilji predloga glede poglabljanja notranjega trga, poenostavitve in digitalizacije, velika večina pa jih je menila, da predstavlja ustrezno ravnovesje med zmanjšanjem bremen za podjetja in ohranitvijo ustrezne zaščite napotenih delavcev. Več ministrov je poudarilo pomen prostovoljne narave predloga, medtem ko so nekateri poudarili, da bo uspeh predloga odvisen od tega, koliko držav članic bo e-deklaracijo tudi uporabljalo.

Državni sekretar Židan je poudaril, da Slovenija podpira vsa prizadevanja za poglobitev notranjega trga in tako tudi predlog za oblikovanje e-deklaracije. »Vendar pa pri takem poteku pogajanj, kot ga je bil deležen ta zakonodajni predlog, do enotnega trga nikoli ne bomo prišli,« je opozoril.

Druga ključna razprava ministrov je bila posvečena vprašanju poenostavitve zakonodaje. Poenostavitev zakonodaje kot tudi njeno izvajanje sta pomembni prednostni nalogi Evropske komisije, ki si prizadeva poenostaviti in zmanjšati upravno breme predpisov EU. Velik pomen tej temi posveča tudi poljsko predsedstvo kot tudi celoten trio predsedstev Sveta EU. Tokratna razprava je bila usmerjena na vprašanje, kako zagotoviti podjetjem prijazno zakonodajo od samega začetka zakonodajnega postopka. Ministri so se strinjali, da je vidik boljše zakonodaje z vidika zmanjšanja upravnih bremen pomemben za krepitev konkurenčnosti EU, poudarjajo pa idejo sorazmernosti in subsidiarnosti. Medtem ko je pomembno poenostavljanje, se moramo primarno posvetiti pripravi zakonodaje, ki ne bi uvajala nepotrebnih upravnih bremen, kar bi lahko dosegli tudi z bolj konsistentnim vključevanjem podjetij v njeno oblikovanje.

Državni sekretar Židan je v razpravi poudaril pomen zmanjšanja upravnega bremena za podjetja in aktivnosti na tem področju. Podprl je pomen poglobljene ocene učinka že v začetku zakonodajnega procesa. »V procesu priprave si moramo zastaviti tri vprašanja: prvič, ali so novi zakonodajni predlogi skladni s ciljem Evropske komisije in predsednice Von der Leyen, da bomo administrativna bremena zmanjšali za 25 odstotkov oziroma v primeru malih in srednjih podjetij za 35 odstotkov, drugič, ali pri pripravi sledimo odpravljanju ovir na področju storitev, kar sta izpostavili poročili Lette in Draghija, in tretjič, ali smo preučili, kako vprašanja urejajo primerljive ureditve v konkurenčnih sistemih v svetovnem merilu.« Kot primer dobre prakse je navedel usmeritev, da se vsak pravni akt, ki potrebuje soglasje gospodarskega resorja, oceni tudi s stališča administrativnih bremen in ovir na notranjem trgu.

Naslednja razprava je bila posvečena področju javnih naročil in razmisleku, kako naprej pri pripravi novega okvira za javno naročanje, ki je predviden do konca leta 2026. Trg javnih naročil EU je temelj njenega gospodarstva. Vse slabša usklajenost pravnega okolja javnega naročanja zaradi širjenja področne zakonodaje z določbami o javnem naročanju in vse manjše konkurence pri javnem naročanju pa postavlja vprašanje, ali je sedanji pravni okvir javnega naročanja postal preveč obremenjujoč, zapleten in premalo osredotočen.

Državni sekretar Židan je v razpravi poudaril: »Vprašati se moramo, zakaj so javna naročila pomembna. Na podlagi postopkov javnega naročanja naj bi prejeli več blaga ali storitev za manj denarja. Pred odločitvijo o reviziji pravil javnega naročanja in o tem, ali potrebujemo enotno uredbo ali rešitev, ki bo omogočala reševanje nacionalnih specifik, moramo opraviti poglobljeno analizo obstoječe ureditve in njenih učinkov v praksi. Odgovoriti si moramo na vprašanje, ali dobimo za manj denarja več storitev oziroma blaga.«

Ena od ključnih političnih razprav na tokratnem Svetu je bila posvečena boljši prilagoditvi politik EU za tradicionalno močne industrije. Konkurenčnost tradicionalno močnih industrijskih panog, ki so hrbtenica evropskega gospodarstva, je  pod velikim pritiskom zaradi visokih cen energije, zelenega prehoda, upočasnjenega tehnološkega napredka, večje konkurence iz tretjih držav, vse večjih geopolitičnih napetosti in vse bolj neenakih konkurenčnih pogojev.  Zato so se na zasedanju zvrstili jasni pozivi številnih držav članic hitrem ukrepanju.

Državni sekretar Židan je poudaril, da je osnova Evropske unije močno gospodarstvo, zato ogrožanje gospodarstva pomeni ogrožanje EU. »Tradicionalno močne industrijske panoge, na katere smo vsi ponosni, kot so avtomobilska, farmacevtska in kemijska, doživljajo hud upad. Pravilno je, da jim damo priložnost, tako z vidika ustreznega prehodnega obdobja kot tudi z vidika zagotavljanja razvojnih sredstev. Ukrepi morajo biti izpeljani hitro in učinkovito. Na področju poenostavitev smo hitri in operativni, na področju odpravljanja ovir za storitve pa nam gre slabo. Pri reševanju problematike visokih  stroškov energije moramo biti učinkoviti, brez odgovora na žalost ne bo rešitve. Slovenija zato podpira iskanje rešitev glede visokih stroškov energije in pomanjkanja zanesljive oskrbe z energijo, podpiramo tudi razmisleke glede reševanja pomanjkanja infrastrukture, učinkovito uporabo znanja in tehnologij, kot tudi razvoj novih partnerstev na področju zunanje trgovine,« je poudaril državni sekretar.

Na potrebo po prilagoditvi avtomobilske industrije je opozorila tudi Francija v okviru točke razno, in sicer je pozvala Komisijo k hitremu izvajanju akcijskega načrta za evropsko avtomobilsko industrijo, vključno s podporo evropski vrednostni verigi baterij.

Državni sekretar Židan je podprl pobudo Francije. »V Sloveniji predstavlja avtomobilska industrija enega ključnih strateških sektorjev, saj prispeva 10 odstotkov k bruto družbenemu proizvodu ter ustvarja preko 20 odstotkov slovenskega izvoza. Od akcijskega načrta imamo velika pričakovanja. Strinjamo se, da je učinkovita in pravočasna implementacija ključna. Ko industrija potrebuje pomoč, se moramo odzvati.«

Francija je v okviru točk razno predstavila še dve pomembni temi. V okviru prve je predstavila dokument s predlogi za mobilizacijo financiranja za industrijo in strateško avtonomijo EU, tako na evropski kot nacionalni ravni. Izpostavila je nov okvir državne pomoči za čisto industrijo,  poudarila pomembno vlogo pomembnih projektov skupnega evropskega interesa ter vlogo Evropskega sklada za konkurenčnost. V okviru druge teme je skupaj z Belgijo podala informacijo o vplivu višjih carin s strani ZDA ter pozvala k ustreznemu nadzoru in preprečevanju preusmerjanja presežnih trgovinskih tokov na trg EU. Državi sta naklonjeni vzpostavitvi projektne skupine Evropske komisije za nadzor nad uvozom, a spodbujata razmislek o pripravi analize glede tveganj za industrijo EU, ki lahko izhajajo iz morebitne preusmeritve presežkov, ter o ukrepih za njihovo zmanjševanje.

Državni sekretar Židan je glede slednjega v razpravi opozoril na dve področji, ki zahtevata pozornost in ukrepanje EU: področje digitalnih storitev v menjavi z ZDA in trgovinske odnose s Kitajsko. »V odnosih EU-Kitajska je potrebno doreči srednjeročni sporazum, katerega osnova bi bilo postopno zmanjševanje nesorazmerja v medsebojni trgovini, na drugi strani pa  ukrepanje v primeru, da bi presežni tokovi blaga iz Kitajske zaradi ameriških carin prišli na evropski trg,« je menil.

Nadalje je v okviru točk razno predsedstvo predstavilo stanje pogajanj pri zakonodajnih predlogih v obravnavi: uredbi o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih, direktivi o evropskih čezmejnih združenjih, uredbi o prisilnem licenciranju za krizno upravljanje, uredbi o varnosti igrač in uredbi o detergentih in površinsko aktivnih snoveh. Skupina držav članic pa je predstavila skupni neuradni dokument (non-paper) o potrebi po nadaljevanju razprav o predlogu EK za uredbo o standardnih bistvenih patentih. V zaključku zasedanja je prihodnje dansko predsedstvo predstavilo delovni program danskega predsedovanja, ki bo sledilo ideji " Močna EU, ki prevzema odgovornost za svojo lastno varnost in krepi svojo konkurenčnost, medtem ko uresničuje tudi zeleno tranzicijo".