Pojasnilo o predajah prosilcev za mednarodno zaščito

Slovenija spoštuje zakonodajo na področju mednarodne zaščite in jo omogoča vsem osebam, ki za to izpolnjujejo pogoje.

Glede predaj v druge države članice EU poudarjamo, da so predaje prosilcev za mednarodno zaščito izvedene skladno z veljavno zakonodajo in po točno določenem postopku.

Uredba 604/2013/EU oziroma tako imenovana Dublinska uredba določa, da mora prošnjo za mednarodno zaščito obravnavati ena sama država članica Evropske unije (EU), in sicer tista, ki je za to odgovorna skladno z merili iz tretjega poglavja te uredbe. Koncept mednarodne zaščite, kot je opredeljen v pravnih aktih na ravni EU, prosilcu zagotavlja pravico do zaščite v varni državi, ne pa tudi možnosti izbire države članice, ki naj obravnava njegovo prošnjo in v kateri želi to zaščito koristiti. To pomeni, da so države članice dolžne obravnavati vsako prošnjo, ki jo prosilec vloži na njihovem ozemlju in za katero se ugotovi, da zanjo ni pristojna druga država članica.

Slovenija je tako letos (januar–april 2025) po dublinskem postopku v druge države predala 17 prosilcev za mednarodno zaščito, v letu 2024 68, v letu 2023 pa 13. Opozarjamo, da ne gre za deportacije, kot nekateri vztrajno navajajo, temveč za zakonite predaje v drugo državo članico EU, ki bo obravnavala njihovo prošnjo za mednarodno zaščito.

V Sloveniji smo v letu 2024 sprejeli 5634 prošenj za mednarodno zaščito, letos (januar–april 2025) pa 1207. Trditev, da Slovenija ne sprejema prošenj za azil, je torej povsem napačna. V letu 2024 je bil status mednarodne zaščite priznan 184 osebam, letos (januar–april 2025) pa 30 osebam. Treba pa je upoštevati še dejstvo, da se tudi v letu 2025 nadaljuje trend samovoljnega zapuščanja Slovenije s strani prosilcev za mednarodno zaščito, kar 80 odstotkov jih zapusti državo v povprečju 34 dni. V teh primerih se postopek ustavi.