Državni sekretar Šefic: "Prioriteta je čimprejšnja odprava posledic poplav in povečanje odpornosti"

Zbrani so na srečanju pregledali trenutno stanje sanacijskih aktivnosti po poplavah leta 2023 ter določili smernice za prihodnji razvoj koroške in savinjsko-šaleške regije. Pogovorili so se tudi o izzivih, ki jih imajo lokalne skupnosti in gospodarstvo, ter iskali skupne rešitve.

Lastnik Kampa Menina Jure Kolenc se je zbranim uvodoma zahvalil za njihovo udeležbo na srečanju, zatem pa na kratko predstavil sanacijo kampa, ki je utrpel veliko škodo v poplavah 2023.

Generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije Vesna Nahtigal je poudarila pomen kontinuiranega dialoga med gospodarstvom, lokalnimi skupnostmi in predstavniki vladnih služb. Matija Petrin, direktor BSH Hišni aparati d.o.o., je v svojem nagovoru kot pozitivno izpostavil sanacijo vodotokov, kot izzive pa je izpostavil državne prostorske načrte ter potrebo po jasnih časovnicah in določitvi prihodnjih prioritet za Savinjsko dolino. Samo Simetinger, direktor Cablex-M, se je zahvalil civilni zaščiti in reševalnim službam, izpostavil pa je sanacijo mostov v Mežici.

Županji občine Rečica ob Savinji Majda Potočnik in občine Črna na Koroškem Romana Lesjak sta kot večji izziv izpostavili administrativne ovire pri izvajanju sanacije. Županja Potočnik je predstavila infrastrukturne projekte v občini, poudarila pa je tudi izzive s prostorskim planiranjem. Županja Lesjak je predstavila izzive, ki jih ima občina z izvajalci del, zahvalila pa se je Državni tehnični pisarni za vso pomoč.

Karmen Praprotnik, direktorica Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo, je zbranim predstavila intervencijska dela in poudarila pomen upoštevanja vseh okoliščin, ki jih je ujma orisala. Srečko Đurov, državni sekretar na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj, je predstavil porabo sredstev, ki jih je Slovenija pridobila za obnovo po poplavah 2023. Poudaril je, da je bilo veliko sredstev namenjenih za popoplavno zaščito rek, pa tudi za širšo zaščito in reševanje.

Državni sekretar Boštjan Šefic je v svojem nagovoru poudaril ključni cilj popoplavne sanacije. "Treba je slediti glavnemu cilju, ta pa je, da čim prej odpravimo posledice in da povečamo odpornost na morebitne prihodnje izzive," je dejal.

V nadaljevanju je državni sekretar poudaril, da je bilo v 21 mesecih veliko narejenega, pozdravil pa je pobudo za srečanja, na katerih, tako državni sekretar, lahko različni deležniki poiščejo rešitve za pospešitev procesov sanacije.

Državni sekretar Šefic je poudaril, da je kontinuiran dialog ključen pri oblikovanju prioritet. Pozdravil je pobude za pospešitev procesov, ob tem pa dejal, da se zaradi omejenih kapacitet, pa tudi zagotavljanja kvalitete in kakovosti, vseh projektov ne da izpeljati naenkrat. Zastavitev prioritet je po njegovem mnenju nujna, saj je na ta način jasno, katere projekte je treba prednostno izpeljati. "Vse, kar delamo, mora biti izvedeno kvalitetno in mora preživeti prihodnje preizkuse," je ob tem poudaril.

V nadaljevanju se je državni sekretar zahvalil predstavnikom gospodarstva in lokalnih skupnosti za predstavitev izzivov, s katerimi se soočajo, predstavil pa je tudi ključne naloge za naslednje obdobje. Povedal je, da je ključno v rokih dokončati vse zastavljene projekte, zagotoviti pogoje za nadomestitvene gradnje, s sanacijo in ukrepi pa bistveno zmanjšati tveganja na vodotokih ter hkrati izvajati ukrepe zato, da bo do celovitih rešitev tveganje za ljudi in premoženja ter gospodarstva in kmetijstva čim manjše. Izpostavil je tudi pomen infrastrukturnih projektov in sanacijo plazov, ki predstavlja velik izziv.

Jože Novak, minister za naravne vire in prostor, je v nadaljevanju predstavil porabo sredstev za trajne rešitve in zagotovljena sredstva za leto 2025. Prav tako je poudaril pomen kvalitetno opravljene sanacije in recenzij, čeprav se zaradi tega projekti lahko zavlečejo.