Minister Sajovic na zasedanju Sveta za zunanje zadeve Evropske unije v formatu obrambnih ministrov

Na prvi razpravi zasedanja, na kateri sta bila prisotna tudi generalni sekretar Nata Mark Rutte in ukrajinski obrambni minister Rustem Umerov, ki se je povezal preko AVK, so obrambni ministri govorili o nadaljnji podpori Evropske unije Ukrajini. Poudarek v razpravi je bil namenjen morebitnim novim prispevkom k varnostnim jamstvom, nadaljnji vojaški pomoči Ukrajini ter sodelovanju evropske in ukrajinske obrambne industrije. Minister Sajovic se je v svoji razpravi zavzel, da bi se ob mednarodnih diplomatskih prizadevanjih za dosego trajnega in pravičnega miru v Ukrajini čimprej dogovorili za popolno in brezpogojno premirje. Pri tem je ključnega pomena enotna in odzivna Evropska unija. Slovenija ostaja zavezana podpori Ukrajini vključno z vojaško pomočjo. Od začetka ruske agresije na Ukrajino je Slovenija Ukrajini izdatno pomagala, preučujemo pa tudi dodatne možnosti za zagotavljanje nadaljnje podpore Ukrajini, je še povedal minister Sajovic. Slovenija podpira tako imenovani tristopenjski pristop za celovito podporo Ukrajini na področju obrambe, varnosti in obrambne industrije. Minister je v svojem nastopu pohvalil delovanje misije za usposabljanje pripadnikov ukrajinske vojske EUMAM, kjer aktivno sodelujemo.

V nadaljevanju zasedanja so ministri nadaljevali razpravo o obrambni pripravljenosti. V okviru te so se ministri pogovarjali o uresničevanju predlogov Bele knjige o evropski obrambni pripravljenosti 2030 (v nadaljnjem besedilu: Bela knjiga) in predlogu načrta REARM za krepitev evropske obrambe, kjer je treba doseči napredek na področju identificiranih prioritetnih zmogljivosti. Pregledali so tudi delo Evropske komisije in Evropske obrambe agencije na tem področju. Države članice so vabljene k izražanju interesa za sodelovanje na različnih zmogljivostnih projektih, ob upoštevanju instrumentov Evropske unije. Minister je v tem delu razprave povedal, da bo naša država že letos znatno povečala obrambne izdatke za obrambo, na dva odstotka BDP, do leta 2030 pa na tri odstotke BDP. Izvajamo zelo ambiciozen ciklus modernizacije in naložb, ki je osredotočen na naše prednostne naloge in nam bo pomagal premostiti nakopičene vrzeli v razvoju zmogljivosti. Pri tem raziskujemo nadaljnje možnosti za sodelovanje z drugimi državami članicami v skladu s prednostnimi nalogami razvoja zmogljivosti. Nekatere od teh možnosti so že navedene v pisnih izjavah o nameri Evropske obrambne agencije za integrirano zračno in protiraketno obrambo, elektronsko bojevanje in orožje s podaljšanim časom zadrževanja nad območjem cilja. Pri iskanju možnosti za skupne projekte moramo biti razumni in pragmatični, je še poudaril minister. Povedal je še, da pripravljamo nacionalno strategijo za obrambno industrijo, saj bomo tako okrepili in nadalje podprli domače zmogljivosti obrambne proizvodnje ter jih naredili bolj odporne in samozadostne. Prizadevati si moramo za učinkovit enotni trg in manjšo odvisnost od tretjih držav na dolgi rok. Prednostno moramo obravnavati podporo malim in srednjim podjetjem, ki so pomembna za inovacije, raziskave in razvoj, je svoj nastop sklenil minister Sajovic.

Zadnje zasedanje je bilo namenjeno upravnemu odboru Evropske obrambne agencije, kjer je bila ministrom predstavljena Sinteza o tekočih aktivnostih in predlogih, ki prispevajo k izvajanju sklepov Evropskega sveta in ciljev Bele knjige, ki ju je pripravila Evropska obrambna agencija. Sinteza in predlagani projekti so pripravljeni z namenom implementacije ciljev iz Bele knjige. Ministri za obrambo so potrdili tudi dva sklepa, ki se nanašata na stalno strukturno sodelovanje (angleško Permanent Structured Cooperation-PESCO), in sicer posodobljen seznam PESCO projektov ter odobritev sodelovanja Švice v PESCO projektu Zveza kibernetskih območij.

Ob robu zasedanja se je minister srečal s slovaškim kolegom Robertom Kaliňákom, v nadaljevanju pa še z latvijskim kolegom Andrisom Sprūdsom.