Evropska komisija Sloveniji za letos napoveduje višjo gospodarsko rast od lanske

Evropska komisija je izdala svojo spomladansko gospodarsko napoved, v kateri je napoved rasti glede na svojo jesensko napoved znižala za večino držav članic. To je predvsem posledica slabših obetov za svetovno trgovino ter večje negotovosti na področju trgovinske politike.

Kljub neugodnim razmeram v svetovnem gospodarstvu naj bi se slovenski BDP po napovedih Evropske komisije letos okrepil bolj kot lani – gospodarska rast se bo z 1,6 odstotka povečala na dva odstotka. Zasebna poraba ostaja ključni motor rasti, v letih 2025 in 2026 se bo še naprej povečevala. Po oceni Evropske komisije bo to predvsem posledica ugodnih gibanj na trgu dela in nadaljnje rasti plač.

Obsežne javne naložbe se bodo nadaljevale, predvsem na račun projektov, financiranih iz evropskega instrumenta za okrevanje in odpornost, ter aktivnosti, povezanih s sanacijo po poplavah. Po drugi strani pa naj bi na zasebne naložbe negativno vplivala povečana globalna gospodarska negotovost in upad svetovnega povpraševanja.

Izvoz naj bi se v letošnjem letu povečal nekoliko hitreje kot povpraševanje na izvoznih trgih, kar odraža konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Gospodarska rast se bo po pričakovanjih nadaljevala tudi v letu 2026, okrevanje bo dodatno podprto z rastjo investicij, ki naj bi ponovno pridobile zagon.

Evropska komisija je napoved letošnje inflacije za Slovenijo glede na svojo jesensko napoved občutno znižala – s 3,2 na 2,1 odstotka. Tako inflacija ostaja stabilna in znotraj cilja Evropske centralne banke.

Komisija za Slovenijo napoveduje tudi nadaljnje zniževanje javnega dolga. Z lanskoletnih 67 odstotkov BDP naj bi letos padel na 65,5 odstotka, leta 2026 pa na 63,8 odstotka BDP, kar je pomemben korak k dolgoročni stabilnosti javnih financ.

Javnofinančni primanjkljaj naj bi se sicer z lanskih 0,9 % BDP letos zvišal na še vedno vzdržnih 1,3 % BDP in 1,5 % leta 2026. Glavni razlog za to je postopno uvajanje plačne reforme v javnem sektorju, ki bo povečala izdatke, a hkrati prispevalo k večji učinkovitosti in privlačnosti javne uprave na dolgi rok.