Svetovni dan meroslovja in 150 let Metrske konvencije

Z meroslovjem in merjenji se v življenju srečujemo vsak dan, na vsakem koraku, pa čeprav se tega niti ne zavedamo. Meroslovje podpira kakovost izdelkov in učinkovitost procesov s hitrimi, točnimi in zanesljivimi merjenji, s čimer omogoča povečanje produktivnosti. Prav tako igra ključno vlogo pri sprejemanju znanstvenih in tehnoloških inovacij, zasnovi in učinkoviti proizvodnji izdelkov, ki so varni in v skladu s potrebami trga, ter pri odkrivanju in preprečevanju nevarnih in neskladnih izdelkov. S točnimi meritvami se zagotavlja osnovno podporo na področju zdravstva in tehniške varnosti, varstva okolja in zdrave hrane. Meroslovje zagotavlja tudi podlago za pošteno trgovanje na državni in mednarodni ravni.

Čeprav se različna merjenja izvajajo že skoraj od začetka človeštva pa merjenja in merske enote še zdaleč niso bile usklajene med različnimi deželami. V Franciji je bilo npr. pred revolucijo v uporabi več kot 800 različnih merskih enot, vsaka regija, včasih vsaka tržnica je imela svoje enote, pred časom Marije Terezije je imela na naših tleh praktično vsaka vas svojo mero za vino… Tako je pred podpisom Metrske konvencije vladal pri merjenjih precejšen kaos, ki je onemogočal normalno trgovino in življenje.

Metrska konvencija, podpisana 20. maja 1875 v Parizu, predstavlja temeljni mednarodni dogovor na področju meroslovja. Sprejeta je bila z namenom vzpostavitve skupnega in primerljivega sistema merjenja, ki bi omogočil pošteno trgovino, znanstveno sodelovanje in industrijski razvoj med državami. S to konvencijo se je začelo uradno sodelovanje držav pri razvoju mednarodnih etalonov in definicij osnovnih merskih enot. Danes povezuje več kot 100 držav, ki sodelujejo na osnovi skupnih znanstvenih, tehničnih in institucionalnih standardov, ter predstavlja enega najdlje trajajočih in najbolj vplivnih mednarodnih znanstvenih dogovorov.

Z Metrsko konvencijo je bil ustanovljen Mednarodni urad za uteži in mere (BIPM) s sedežem v Parizu. BIPM usklajuje svetovni sistem merjenja in vodi razvoj ter vzdrževanje Mednarodnega sistema enot (SI) – univerzalnega jezika merjenja. SI sistem vključuje sedem osnovnih merskih enot: meter za dolžino, kilogram za maso, sekundo za čas, amper za električni tok, kelvin za termodinamično temperaturo, mol za množino snovi in kandelo za svetilnost. Vse osnovne enote so danes opredeljene na osnovi naravnih konstant, kar zagotavlja njihovo stabilnost, univerzalnost in neodvisnost od fizičnih artefaktov. SI sistem zagotavlja zanesljivo in sledljivo merilno infrastrukturo za vse aplikacije, od napredne znanosti in vesoljskih tehnologij do vsakdanjih uporab v trgovini in zdravstvu.

Že John Quincy Adams je leta 1821 povedal, da nas merjenja spremljajo v vsakodnevnem življenju, ključna so za industrijo, nepogrešljiva pri menjavi in trgovanju, so osnova znanosti tako za fizika kot za filozofa, arheologa ali arhitekta. Znanje o merjenjih je eden prvih elementov izobrazbe, ki se ga naučijo tudi tisti, ki se nikoli ne naučijo pisati in brati.

BIPM sodeluje z nacionalnimi meroslovnimi inštituti ter organizira mednarodne primerjave etalonov in merilnih zmogljivosti, ki so osnova za medsebojno priznavanje rezultatov meritev in kalibracijskih certifikatov. S tem je omogočena globalna sledljivost meritev do mednarodnih etalonov, kar pomeni, da lahko merilni rezultat, izveden v kateri koli državi, velja kot zaupanja vreden kjer koli drugje po svetu. Z vključevanjem najsodobnejših znanstvenih dosežkov SI sistem ostaja dinamičen in se prilagaja razvoju znanosti, industrije in potreb družbe.

Za mednarodno usklajen sistem zahtev za merilne instrumente, ki se uporabljajo na področjih trgovine, zdravstva, tehnične varnosti, zaščite okolja in uradnih postopkov (npr. električni števci, tehtnice, vodomeri, merilni sistemi za gorivo, merilniki hitrosti v cestnem prometu), pa skrbi Mednarodna organizacija za zakonsko meroslovje (OIML), ki razvija mednarodna priporočila za tovrstne merilne instrumente. S tem zagotavlja, da so zahteve za merilne instrumente na področju zakonskega meroslovja mednarodno usklajene, omogoča lažje priznavanje dokazil glede merilnih instrumentov med državami, uporabnikom in potrošnikom pa zagotavlja točna in zaupanja vredna merjenja.

V Sloveniji skrbi za vzpostavitev, razvoj in vzdrževanje nacionalnega meroslovnega sistema Urad RS za meroslovje, ki deluje v okviru Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport. Urad vodi sistem zagotavljanja sledljivost meritev in uvaja mednarodna priporočila za merilne inštrumente v nacionalne predpise. Urad skupaj s pooblaščenimi inštitucijami (t.i. nosilci nacionalnih etalonov) skrbi za razvoj nacionalnih etalonov, skupaj s t.i. imenovanimi organi pa za merilne instrumente na področju zakonskega meroslovja. Pri zagotavljanju zaupanja v meritve, ki jih vsakodnevno izvajamo in uporabljamo – od goriva na črpalkah do medicinskih pripomočkov, laboratorijskih meritev in meritev v znanosti, je pomembno tudi sodelovanje z gospodarstvom, izobraževalnimi ustanovami, potrošniki in drugimi uporabniki nacionalnega meroslovnega sistema.

Svetovni dan meroslovja vsako leto organizirata BIPM in OIML skupaj z nacionalnimi in regionalnimi meroslovnimi organizacijami. Mednarodna skupnost meroslovcev s sodelovanjem in nenehnim razvojem zagotavlja, da meritve ostajajo točne, sledljive in primerljive, kar je ključno za zaupanja vredno globalno delovanje. Leta 2023 je tudi UNESCO uradno vključil ta dan v svoj koledar mednarodnih dni, s čimer je dodatno poudaril ključno vlogo meroslovja v znanosti in izobraževanju.

Tema letošnjega dneva, Meritve za vse čase, za vse ljudi, poudarja, da so meritve oblikovale našo preteklost, omogočajo napredek v sedanjosti in podpirajo trajnostne rešitve za prihodnost. Hkrati opozarja na pomen meroslovja, ki mora biti dostopno vsem – od vsakodnevnih uporabnikov do najnaprednejših znanstvenih raziskav, tako na Zemlji kot v vesolju.

Ob tej priložnosti se številne države pridružujejo praznovanju s strokovnimi dogodki. V Sloveniji bo osrednja slovesnost potekala 20. maja v Portorožu, v Hotelu Bernardin, kjer bo zbrane nagovoril minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han. Prav tako bodo na tem dogodku predstavljene še dodatne podrobnosti o pomenu meritev v našem življenju, zgodovini merjenja in razvoju Metrske konvencije v teh 150 letih. Zato vsi skupaj vabljeni na proslavitev 150 let Metrske konvencije v Portorož.