Finančni petek: Financiranje pokojnin

Financiranje pokojnin je ključni del sistema socialne varnosti. V Sloveniji imamo pretočni pokojninski sistem, v katerem delovno aktivni od svojih plač plačujejo prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. S temi prispevki, zbranimi v blagajni Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ), se nato financirajo pokojnine obstoječih upokojencev.

Za stabilnost sistema pa ima pomembno vlogo tudi državni proračun. Zbrani prispevki za socialno varnost namreč ne zadostujejo za izplačilo pokojnin, zato država dodaten del prihodkov zagotovi iz državnega proračuna. V letu 2024 smo tako iz proračuna za pokojnine zagotovili približno 1,4 milijarde evrov, kar predstavlja okoli 9 % vseh izdatkov proračuna.

Država iz proračuna plačuje tudi prispevke za določene kategorije zavarovancev (npr. samozaposlene v kulturi, ki jim je bila priznana pravica do plačila prispevkov, prejemnike starševskega nadomestila, rejnike, brezposelne...). Na ta način zagotavlja vključevanje širšega kroga prebivalstva v pokojninski sistem in zmanjšuje tveganje socialne izključenosti starejših.

Leta 2024 je bilo zavarovancev za pokojnino 999 tisoč, pokojnino iz obveznega zavarovanja pa je prejemalo 643 tisoč oseb. Razmerje med številom zavarovancev in uživalcev pokojnin iz obveznega zavarovanja je tako znašalo 1,55 in se je v primerjavi z letom 2023 zmanjšalo. To pomeni, da je bilo na vsakega prejemnika pokojnine manj aktivno zaposlenih oziroma vplačnikov prispevkov.

Zaradi demografskih sprememb je v postopku sprejemanja novela Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki postopno zvišuje upokojitveno starost in hkrati ohranja pogoj 40 let pokojninske dobe. Spremembe se bodo uvajale postopoma, večinoma do leta 2035. Zakon uvaja tudi bolj fleksibilne oblike upokojevanja in večjo preglednost pri usklajevanju pokojnin. Ključni cilj nove zakonodaje je zagotoviti dolgoročno vzdržnost pokojninskega sistema ob zagotavljanju dostojnih pokojnin.