Židan v Bruslju: Pomembno je predvsem to, kaj potrebuje gospodarstvo EU

V razpravi o trgovinskih odnosih z ZDA je državni sekretar mag. Dejan Židan podprl aktualno strategijo Evropske komisije glede odziva na ameriške carine, taktiko zaporednih korakov, ki omogočajo čas za dosego dogovora in uporabo protiukrepov, če dogovora ne bo ter krepitev odnosov z večino svetovnega trgovinskega območja, ki spoštuje pravila WTO in se strinjal z ostalimi, da je enotnost držav članic adut za EU.

Osrednja politična razprava ministrov je bila posvečena aktualnemu dogajanju na področju trgovinskih odnosov z ZDA. EU in ZDA sta strateški partnerici in zaveznici. Usmeritve ameriške trgovinske politike so od nastopa Trumpove administracije obarvane s protekcionizmom ter ukrepi za zaščito gospodarske oziroma nacionalne varnosti. Maroš Šefčovič, komisar za trgovino in gospodarsko varnost je ministre seznanil o aktualnih dogajanjih v čezatlantskih odnosih in aktualni fazi odziva na ameriške carine, ki so globoko posegle v svetovno gospodarstvo.

Po uvedbi 25-odstotnih carinskih dajatev na uvoz jekla in aluminija ter določenih izdelkov iz jekla in aluminija, 25-odstotnih carinskih dajatev na uvoz avtomobilov in avtomobilskih delov ter uvedbi dodatne 10-odstotne splošne carinske dajatve na uvoz vseh izdelkov v ZDA, so ZDA za 90 dni zamrznile izvajanje tako imenovanih recipročnih carinskih dajatev na uvoz vseh izdelkov iz posameznih držav. Za EU je bila določena 20-odstotna recipročna dajatev. EU je takoj po razglasitvi dodatnih carinskih dajatev na uvoz jekla in aluminija začela ustrezne postopke za odločen in sorazmeren odziv na ukrep ZDA. 14. aprila 2025 je objavila dva sklopa protiukrepov v obliki dodatnih carinskih dajatev na uvoz izbranih izdelkov iz ZDA, in sicer v prvem sklopu ponovno aktiviranje dodatnih carinskih dajatev iz leta 2018 in 2020 (brez viskija) ter v drugem sklopu dodatne 25-odstotne carinske dajatve na razširjen seznam proizvodov. EU daje prednost pogajanjem z ZDA, zato je istočasno z objavo protiukrepov le-te začasno zamrznila za 90 dni, to je do 14. julija 2025. 90-dnevno obdobje je namenjeno iskanju poti naprej s pomočjo dialoga.

Evropska komisija trenutno skuša identificirati primerne poti, ki bi privedle do dogovora z ZDA. Strategija potrpežljivosti in pogajanja, s ciljem vzajemne in uravnoteženega dogovora, so primarni cilj EU. EU se vzporedno pripravlja na protiukrepe, če bodo pogajanja spodletela. S tem so se strinjali tudi trgovinski ministri, ki so podprli strategijo komisije, preudarnost, uravnotežen pristop, potrebo po preprečitvi eskalacije trgovinske vojne z ZDA, predvsem pa potrebo po enotnosti držav članic. »Politika komisije, glede odziva na ameriške carine po korakih, je dobra«, je dejal tudi državni sekretar Židan in poudaril, da je enotnost držav članic adut za EU. »Seveda pa je potrebna tudi enotnost na strani komisije, zlasti, ko gre za poglabljanja enotnega trga in bolj učinkovito regulacijo.« Državni sekretar je poudaril, da je treba okrepiti sodelovanje s članicami Svetovne trgovinske organizacije, ki predstavljajo 87 odstotkov trgovine brez ZDA, in si želijo k pravilom usmerjenega trgovinskega sistema. Židan je izpostavil tudi občutljive sektorje Slovenije, zlasti farmacijo in poudaril, da je treba podjetja zaščititi. Zaključil je z besedami, da ni pomembno le, kaj potrebuje država, temveč predvsem to, kaj potrebuje gospodarstvo EU.

Druga pomembna politična razprava ministrov je bila namenjena temi gospodarske varnosti. Gospodarska varnost, opredeljena v skupnem sporočilu o evropski strategiji za gospodarsko varnost iz junija 2023, je osrednja prednostna naloga Evropske komisije. Tema je horizontalna in tesno povezana z različnimi politikami EU. V trenutni geopolitični situaciji ima pomembno vlogo pri zagotavljanju zunanje konkurenčnosti evropskih podjetij, zmanjševanju odvisnosti, diverzifikaciji dobavnih verig, kot tudi pri podpori mednarodne trgovine, ki temelji na pravilih z osrednjo vlogo posodobljene WTO.

Od leta 2024 poteka aktivna razprava o petih pobudah, ki so bile sprejete v tako imenovanem svežnju za krepitev gospodarske varnosti: novi uredbi o pregledu tujih naložb v EU, povečanju učinkovitost nadzora EU nad izvozom in poglobitvi sodelovanja med Evropsko komisijo in državami članicami, pregledu izhodnih naložb s poudarkom na treh kritičnih tehnologijah (umetni inteligenci, kvantum in polprevodnikih) in dveh pobudah, ki se nanašata na raziskave (poročila o varnosti raziskav ter aktivnosti za krepitev podpore za raziskave in razvoj tehnologij s potencialom za dvojno rabo).

Svet je izmenjal stališča o evropski gospodarski varnosti, vključno z uredbo o nadzoru neposrednih tujih naložb, nadzorom izvoza in nadzorom izhodnih naložb. Razprava se je osredotočala na aktualna in nastajajoča tveganja ter na vprašanja o tem, kako se nanje odzivamo. Komisar Šefčovič je podal aktualne informacije o internih aktivnostih, ki potekajo v okviru Komisije. Poudaril je tudi, da mora imeti EU močan, skladen in strateški instrument, ki zagotavlja, da tvegane tuje naložbe ne ovirajo javne varnosti EU in izpostavil potrebo po hitrem sprejetju relevantne uredbe o nadzoru tujih naložb.

Ministri so se strinjali, da je potrebno izboljšati aktivnosti na tem področju, poenostaviti zakonodajo, postopke in poenotiti pristop in mehanizme držav članic. Pri tem je treba ohraniti ravnotežje med odprtostjo in zaščito. V izvajanje strategije in aktivnosti na področju gospodarske varnosti je potrebno aktivno (na ravni EU in na nacionalni ravni) vključiti deležnike in jih obveščati, da bodo pripravljeni na nove možnosti in jih bodo lahko uporabljali v praksi. Državni sekretar Židan je dejal, da podpira širši pogled na gospodarsko varnost in izpostavil, da so v Sloveniji razprave o tej aktualni temi vključeni tudi drugi resorji, ne le gospodarsko ministrstvo, vključno s kabinetom predsednika vlade. Poudaril je potrebo po enotnosti in učinkovitosti izvajanja, zlasti ko gre razbremenitev administrativnih bremen gospodarstva.

Na delovnem kosilu so ministri pregledali trenutno stanje pogajanj na področju trgovinskih sporazumov. Trgovina s tretjimi državami je ključno gonilo za rast in blaginjo EU. Trgovinski sporazumi in partnerstva so eden od stebrov pri reševanju trenutne geopolitične in geoekonomske situacije. Nedavno so bila zaključena pogajanja za sklenitev trgovinskega sporazuma z državami Mercosur in Mehiko, intenzivirala so se pogajanja z Indijo, Indonezijo, Malezijo, Tajsko in Filipini. Ob sporazumih o prosti trgovini so aktualne tudi nove oblike sodelovanja v obliki sektorskih dogovorov, kot so na primer sporazumi o digitalni trgovini, memorandumi o sodelovanju na področju kritičnih surovin, partnerstvo za čisto trgovino in naložbe in sporazumi o spodbujanju trajnostnih naložb. Glede na trenutno situacijo lahko pričakujemo še večji interes tretjih držav za gospodarsko sodelovanje z EU. EU mora biti fleksibilna, iskati mora nove načine za poglabljanje partnerstev, spodbujanje konkurenčnosti in ustvarjanje koristi za podjetja.