Slovesnosti ob 80. obletnici konca 2. svetovne vojne

Slovesnosti ob 8. maju, dnevu konca druge svetovne vojne

Ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne je bil 8. maj 2025 v Berlinu izjemoma praznik in dela prost dan. Potekale so številne slovesnosti in prireditve, glavna spominska obeležitev pa se je odvijala v nemškem parlamentu, kamor je bil vabljen tudi diplomatski zbor. Dogodka se je udeležila tudi veleposlanica dr. Polak Petrič.

V slavnostnem nagovoru je predsednik Nemčije Steinmeier pozval, da se treba boriti za svobodo in demokracijo. S sloganom “ta dan nas je vse zaznamoval, vsi smo otroci 8. maja 1945” je apeliral na vse demokrate v Nemčiji in Evropi, da se zoperstavijo populizmu, sovraštvu in delitvam. Kljub popolnemu uničenju in ponižanju Nemčije 8. maja 1945, so ljudje hvaležni osvoboditeljem - ZK, ZDA, Franciji in Rdeči armadi. Ob tem je izpostavil, da Nemčija ravno zaradi te izkušnje stoji trdno ob strani Ukrajine, da se to, kar se je zgodilo Nemčiji, ne bi več ponovilo.

Predsednik je prav tako izrazil veliko hvaležnost vsem evropskih narodom in Židom, ki so Nemcem oprostili, jih sprejeli medse in z njimi iskreno in prijateljsko sodelujejo. Zato imajo Nemci posebno odgovornost, da se tragedija druge svetovne vojne nikoli več ne ponovi, da se bori proti antisemitizmu in diskriminaciji, proti sovraštvu in delitvam.

80. obletnica osvoboditve koncentracijskega taborišča Buchenwald, 6. april 2025

6. aprila 2025 je potekala slovesnost s polaganjem vencev ob 80. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča Buchenwald v mestu Weimar. 11. aprila 1945 so ameriške enote osvobodile nacistični koncentracijski taborišči Buchenwald in Mittelbau-Dora. Dopoldanske prireditve se je udeležilo več preživelih koncentracijskih taborišč in potomcev preživelih iz Izraela, Poljske, Francije, Romunije in Belorusije, kot tudi številni visoki nemški gostje, kot so nekdanji predsednik, Christian Wulff, zvezna ministrica za kulturo, Claudia Roth, ter najvišji predstavniki zvezne dežele Turingije. Iz Slovenije se je dogodka udeležil mag. Boris Nemec, član Območnega združenja borcev za vrednote NOB Nova Gorica, iz Veleposlaništva RS v Berlinu pa pooblaščeni minister Goran Križ, ki je v imenu Slovenije tudi položil venec.

Slovesnost v spomin na 800 judovskih žensk, ki so jih poleti 1944 iz Auschwitza pripeljali na prisilno delo v tovarno WMF, 28. april 2025

28. aprila je v mestu Geislingen an der Steige v nemški zvezni deželi Baden-Württemberg potekala spominska slovesnost ob 80. obletnici druge svetovne vojne v spomin na 800 judovskih žensk, ki so jih poleti 1944 iz Auschwitza pripeljali na prisilno delo v tovarno WMF. Med njimi sta bili tudi dve prekmurski Judinji: Šarika Hahn - Horvat in Blanka Fürst. Taborišče v Geislingnu je bilo zunanje taborišče koncentracijskega taborišča Natzweiler-Struthof.

Udeleženci so si ogledali dve spominski obeležji: tablo z imeni vseh internirank pred tovarno WMF ter kraj nekdanjega taborišča, kjer danes simbolično stoji bronasta skulptura, ki ponazarja lesene cokle – obutev, ki so jo ženske brez nogavic nosile tudi pozimi. Pričevalci so si zapomnili predvsem odmev njihovega vsakodnevnega koraka na poti v tovarno.

Na ganljivi slovesnosti z bogatim programom v prostorih WMF je bila ena od slavnostnih govork tudi Saša Šavel Burkart, vodja SKICE Berlin, ki se je slovesnosti udeležila na povabilo lokalne evangeličanske zveze in tovarne WMF. Njena stara mama, Šarika Hahn-Horvat iz Murske Sobote, je bila ena od mladih internirank med drugim v Geislingenu, takrat je bila stara 16 let. Saša Šavel Burkart je predstavila njeno zgodbo, vezano na to strašno obdobje njenega življenja.

80. obletnica osvoboditve koncentracijskega taborišča Ravensbrück, 4. maj 2025

V nekdanjem koncentracijskem taborišču Ravensbrück, kjer so bile zaprte večinoma ženske, med njimi tudi 2300 Slovenk, je 4. maja potekala komemoracija ob 80. obletnici osvoboditve tega mesta zla. Dogodka se je udeležila številna delegacija iz Slovenije – preko 70 potomcev in potomk žrtev in zaprtih v taborišču, tako iz domovine kot avstrijske Koroške, med njimi Matjaž Špat, predsednik odbora Ravensbrück pri ZZB NOB, in Daniela Topar, predsednica Zveze slovenskih žena iz Celovca, ter Ana Polak Petrič, veleposlanica Slovenije v Nemčiji, in Valter Vrečar, obrambni ataše v Nemčiji. Skupaj so se s polaganjem venca in minuto molka spomnili na vse tiste, ki so v taborišču trpeli in umrli.

Kulturni program je pripravila znana slovenska flavtistka ga. Brina Kafol Žust, odmevala pa je tudi slovenska pesem "Pihljaj vetrič mi hladan", ki jo je napisala Katarina Miklau v Ravensbrücku, kjer je tudi umrla.

Na uradni slovesnosti je v imenu nemške vlade govorila zvezna ministrica za kulturo Claudia Roth, ki je poudarila pomen opominjanja na grozote nacistične vladavine za zaščito današnje demokracije. Opozorila je, da je življenje vsakogar nedotakljivo, ne glede na raso, politično prepričanje, versko izpoved in spol. Vse demokrate Evrope je pozvala, da se borijo proti netenju sovraštva in nestrpnosti.

80. obletnica osvoboditve koncentracijskega taborišča Sachsenhausen, 4. maj 2025  

V taborišču Sachsenhausen v bližini mesta Oranienburg je bilo med letoma 1936 in 1945 zaprtih več kot 200.000 ljudi, med njimi Judje, Romi, nasprotniki nacističnega režima in homoseksualci. Ko so sovjetske in poljske sile 22. in 23. aprila 1945 taborišče osvobodile, je bilo živih le okoli 3000 ljudi. Po podatkih Spominskega centra in muzeja Sachsenhausen je v taborišču zaradi prisilnega dela, umorov, medicinskih poskusov, lakote ali bolezni umrlo več deset tisoč zapornikov, med njimi tudi Slovenci.

Osrednja spominska slovesnost je potekala popoldan na spominskem mestu "Station Z" z nagovori dr. Dietmarja Woidkeja, ministrskega predsednika zvezne dežele Brandenburg, in dr. Richarda Fagota iz Izraela, preživelega taboriščnika. Prisotnih je bilo več kot 700 gostov, med njimi tudi štirje preživeli. Ministrski predsednik dr. Woidke je pozval k ohranjanju spomina na nacistične zločine in dodal, da niti zaradi spomina niti zaradi zgodovinske odgovornosti ne bi smeli potegniti črte. Osrednje spominske slovesnosti se je udeležila namestnica veleposlanice Jelka Travnik in v spomin na vse žrtve taborišča položila venec.

Branje poezije, ki je nastala v taborišču Ravensbrück, 5. maj 2025

5. maja je v organizaciji italijanskega kulturnega inštituta v Berlinu v okviru EUNIC Berlin (katerega del je SKICA Berlin) potekalo branje poezije, ki je nastala v ženskem koncentracijskem taborišču Ravensbrück. Dogodek je obeleževal 80. obletnico osvoboditve taborišča. V antologiji "Boschi cantate per me" je zgodovinarka Anna Paola Moretti zbrala okoli 100 pesmi, ki jih je napisalo 50 internirank taborišča Ravensbrück iz 15 različnih držav. Predstavnice izbranih evropskih kulturnih inštitutov in veleposlaništev v Berlinu so brale pesmi v izvornih jezikih, nato je sledil italijanski prevod. Saša Šavel Burkart, vodja SKICE Berlin, je prebrala pesem "Veter čez ravnino joče" slovenske pesnice, novinarke in prevajalke Katje Špur, ki je preživela Ravensbrück.

Dogodek je potekal v sodelovanju s SKICO Berlin, Francoskim institutom Berlin, Avstrijskim kulturnim forumom Berlin, Veleposlaništvom Kraljevine Danske, Slovaškim inštitutom v Berlinu, Veleposlaništvom Luksemburga v Berlinu ter Veleposlaništvom Kraljevine Nizozemske.