Odziv ministrstva na poziv Skupnosti občin v zvezi z vrednotenjem storitev dolgotrajne oskrbe
Ministrstvo je 6. maja 2025 objavilo prve izračune cen storitev dolgotrajne oskrbe na domu. Ti izračuni vrednotijo izvajanje novih socialnovarstvenih storitev, kot jih uvaja Zakon o dolgotrajni oskrbi (ZDOSK-1), ki prinaša tako nov nabor storitev kot tudi nov način financiranja – prek blagajne za dolgotrajno oskrbo.
Pomembno je poudariti, da Zakon o dolgotrajn oskrbi določa, da cene izračuna Zavoda za zdravstveno zavarovanje na podlagi izhodišč, ki jih pripravi Ministrstvo za solidarno prihodnost. Da smo lahko pripravili kakovostna in transparentna izhodišča, smo februarja 2025 povabili vse izvajalce k izpolnitvi podrobnega obrazca o stroških, pri čemer smo za podporo izvedli tudi dva spletna posveta prek platforme Teams. Udeležilo se ju je več kot 100 uporabnikov, njihova povratna informacija pa je bila izjemno pozitivna.
Osnova za določitev cen so torej dejanski podatki, ki so jih posredovali izvajalci sami. Ob tem pa ugotavljamo, da se ti podatki med izvajalci za istovrstne storitve zelo razlikujejo. Zakaj so razlike v stroških za enako storitev tako velike, bo treba v prihodnje podrobno raziskati, saj so razlike očitno prevelike, da bi jih lahko pripisali zgolj lokalnim specifikam.
Izhodišča, ki so bila na tej osnovi pripravljena, so jasna, celovita in enotno določena – v nasprotju z obstoječim sistemom pomoči družini na domu, kjer se cene med občinami zelo razlikujejo. Po zadnjih razpoložljivih podatkih iz leta 2023 se povprečna cena pomoči družini na domu za isto storitev, ki jo plača uporabnik, med občinami lahko razlikuje za večkratnik – najvišja urna postavka znaša kar 11,94 evra, najnižja pa le 3 evre. Takšna razpršenost kaže na pomanjkanje sistemske enotnosti in doslednosti. Tudi doplačila občin za iste storitve se medsebojno precej razlikujejo – od 17 evrov pa vse do 33 evrov na uro.
Podatki o pomoči družini na domu za leto 2024 bodo znani konec junija letos, kar nam bo omogočilo še bolj realno primerjavo cen med starim in novim sistemom ter dodatno oceno primernosti novega vrednotenja.
Z uvedbo enotno določenih cen in rednim usklajevanjem teh se sistem dolgotrajne oskrbe pomika v smer večje preglednosti, pravičnosti in predvidljivosti tako za izvajalce kot za uporabnike in občine. Pri tem želimo posebej poudariti, da cene niso končne. Ravno nasprotno – kot je minister večkrat poudaril, bo usklajevanje cen reden in sistemski proces. Prva uskladitev bo že septembra 2025 zaradi napovedanega dviga plač oktobra 2025. Druga bo sledila decembra zaradi vpliva januarskega dviga plač v letu 2026, tretja pa do konca aprila 2026, ko bomo cene prilagodili glede na inflacijo in napovedi Urada za makroekonomske analize in razvoj.
Dolgotrajna oskrba na domu je pomemben strateški premik v smer omogočanja staranja v domačem okolju, kar si želi večina prebivalcev, obenem pa razbremenjuje mrežo institucionalnega varstva. Uporabniki bodo storitve iz osebnega načrta prejemali brezplačno, saj jih bo v celoti financirala blagajna za dolgotrajno oskrbo.
Pristojnost za vzpostavitev izvajalske mreže na lokalni ravni imajo – v skladu z zakonom – občine. Zato na ministrstvu pozivamo vse občine, ki tega še niso storile, da čim prej določijo ali vzpostavijo izvajalsko organizacijo za dolgotrajno oskrbo po vzoru občin, ki so to že uspešno izvedle.