Državni sekretar Čelik Vidmar na zasedanju Sveta EU za izobraževanje, mladino, kulturo in šport
Najpomembnejši del zasedanja ministrov je bila politična razprava o Kulturnem kompasu, strateškem dokumentu, ki bo začrtal prihodnost evropske kulturne politike in programa Ustvarjalna Evropa v naslednjem sedemletnem obdobju (2028–2034).
Na zasedanju so ministri in ministrice sprejeli pomembne sklepe: Sklepe o podpori mladim umetnikom in umetnicam na začetku njihove poklicne poti ter Sklepe o oceni zakonodajnega okvira za avdiovizualne medijske storitve in storitve platform za izmenjavo video vsebin.
Glavna razprava je bila namenjena novi strategiji na področju kulture, Kulturnemu kompasu, ki bo začrtal smernice za evropsko kulturno politiko in prihodnji program Ustvarjalna Evropa v naslednjem sedemletnem obdobju, 2028–2034. Evropski kulturni ministri so opozorili, da se Evropa in evropski kulturni sektor soočata z velikimi geopolitičnimi, varnostnimi in gospodarskimi izzivi v povezavi s tehnološkimi spremembami. Vse to bo bistveno vplivalo na odločitve o prihodnjih programih in finančnih podporah.
Državni sekretar Matevž Čelik Vidmar je v politični razpravi poudaril: »Evropa je edini kontinent, na katerem smo sistemsko zagotovili podporo za mednarodno kulturno sodelovanje in izmenjavo. To nam zavida ves svet in to je dosežek, ki ga danes, v trenutku mnogih preizkušenj, nikakor ne smemo zanemariti. Program Ustvarjalna Evropa ni pomemben zgolj za države članice, temveč ima izjemno vlogo tudi v mnogih državah, ki stremijo k pridružitvi Uniji, v kateri je vključenost v kulturne programe predstavlja prvi oprijemljivi stik s sodelovanjem v evropskem prostoru. Omogoča vzpostavljanje povezav in opolnomočenje lokalnih akterjev. Ustvarjalna Evropa je ključna za podporo mladim, obetavnim ustvarjalcem, saj nudi priložnosti za izmenjave in sodelovanje z mednarodnimi institucijami, s čimer mladi umetniki prispevajo k inovativnosti teh institucij.«
Države članice so se v razpravah zavzele za dolgoročno odpornost, stabilnost in varnost kulturnega in ustvarjalnega sektorja. Ministri in ministrice so si bili v razpravi enotni, da program Ustvarjalna Evropa mora ostati najpomembnejši instrument EU za podporo evropskim kulturnim in ustvarjalnim sektorjem, Kulturni kompas naj zagotovi strateško podlago, ki bo kulturi priznala osrednjo vlogo pri zagotavljanju evropske odpornosti, socialne kohezije in v mednarodnih odnosih.
Državni sekretar Matevž Čelik Vidmar je v politični razpravi poudaril: »Veseli nas, da je komisar za medgeneracijsko solidarnost, mladino, kulturo in šport Glenn Micallef kot eno glavnih prioritet svojega mandata postavil pripravo Kulturnega kompasa. Če namreč želimo, da bo kultura še naprej močan steber naše evropske identitete, naš skupni kompas, moramo sprejeti strategijo, ki bo na eni strani priznala pomen kulture za evropsko skupnost, na drugi pa z določitvijo dolgoročnih prioritet in naših strateških partnerjev zagotovila pogoje za dolgoročno odpornost naših kulturnih in ustvarjalnih sektorjev.
Najpomembnejši instrument, za katerega verjamem, da bo tudi v prihodnje pomembno podpiral naša prizadevanja na tem področju, je program Ustvarjalna Evropa. Predstavlja edini namenski evropski instrument za podporo kulturi, zato mora ostati samostojen, prepoznaven in ustrezno financiran. Program je ključen ne le za prihodnost evropske kulture, temveč tudi za prihodnost povezane Evrope.
Poleg tega mora biti Kulturni kompas zasnovan dolgoročno na način, da bo odporen in prožen za hitre prilagoditve prihodnjim izzivom. Kultura ne more preživeti s kratkoročnimi projekti; za svoj razcvet namreč potrebuje stabilnost. Kulturni kompas mora biti drzen, strateški in neomajen pri postavljanju kulture v središče evropske prihodnosti. Predstavlja naj temelj za vlaganje v naše najmočnejše bogastvo – moč idej, ustvarjalnosti in skupne dediščine. Ker, spoštovani kolegice in kolegi, kadar kultura seje, Evropa cveti.«
Ob zaključku zasedanja je državni sekretar Vidmar Čelik v imenu Republike Slovenije izrazil podporo pobudi in opozorilu delegacij iz Španije, Portugalske, Madžarske in Italije o varovanju avtorskih in sorodnih pravic ter zagotavljanju preglednosti kodeksa ravnanja v skladu z Aktom o umetni inteligenci.
Slovenija podpira tudi pobudo, ki jo je na zasedanju podala francoska delegacija o podpori evropskemu filmskemu in avdiovizualnemu sektorju, in sicer z ukrepi, ki zagotavljajo konkurenčnost in raznolikost evropske filmske produkcije. V zvezi s tem se bo Slovenija pridružila državam članicam, ki bodo sopodpisale skupno izjavo na letošnjem filmskem festivalu v Cannesu.