Zasedanje Sveta Evropske Unije za izobraževanje, mladino, kulturo in šport
Slovenija je podprla pobudo za razvoj kompetenc in veščin, ki mladim omogočajo boljšo družbeno participacijo in sodelovanje v skupnosti. | Avtor: Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje
Zasedanje se je 12. maja 2025 pričelo s srečanjem ministrov, pristojnih za mladino, kjer so uvodoma potrdili Sklepe Sveta o skupnosti mladih Evropejcev, ki temelji na univerzalnih vrednotah za skupno in varno Evropo. Slovenija je podprla pobudo za razvoj kompetenc in veščin, ki mladim omogočajo boljšo družbeno participacijo in sodelovanje v skupnosti, obenem pa prepoznava pomembno vlogo mladinskega dela, pri čemer je slovenska delegacija izpostavila pomen čezmejnega sodelovanja in izmenjavo dobrih praks.
Na srečanju so prav tako potrdili Resolucijo Sveta o izboljšanju upravljanja dialoga EU o mladih v okviru ocene strategije Evropske unije za mlade 2019–2027. Republika Slovenije je izrazila pripravljenost za dejavno sodelovanje pri oblikovanju novega okvira upravljanja EU dialoga z mladimi, z namenom, da ta postane še bolj učinkovit, vključujoč in usmerjen v prihodnost.
Poljsko predsedstvo je v nadaljevanju odprlo politično razpravo na področju dezinformacij, manipulacij in groženj v kibernetskem okolju in njihovem vplivu na življenja mladih. Republika Slovenija je podprla ukrepe, ki prispevajo k višji digitalni pismenosti mladih, njihovi zaščiti pred dezinformacijami ter krepitvi njihove odpornosti v digitalnem okolju. Slovenija je izpostavila svoje zavzemanje za nadaljnji razvoj mladinskih politik, ki temeljijo na sodelovanju mladih, dostopu do preverjenih informacij ter varnih in spodbudnih spletnih prostorih, spodbujanju kritičnega mišljenja in soustvarjanja demokratične družbe.
V popoldanskem delu srečanja so se sestali ministri, pristojni za izobraževanje, kjer so bili sprejeti Sklepi Sveta o vključujočih in k učencem usmerjenih šolskih praksah v predšolski vzgoji in izobraževanju. Republika Slovenija je sklepe podprla in izpostavila, da ti odpirajo možnost za razpravo o ključnih vprašanjih izobraževanja, ki ga je potrebno v kontekstu načrtovanih aktivnosti Evropske komisije obravnavati bolj celostno in ne zgolj kot orodje za doseganje ciljev inovativnosti in konkurenčnosti.
V nadaljevanju so države sprejele še Resolucijo Sveta o znaku skupne evropske diplome in naslednjih korakih do možne skupne evropske diplome: spodbujanje evropske konkurenčnosti in privlačnosti visokošolskega izobraževanja in Priporočilo Sveta o evropskem sistemu zagotavljanja kakovosti in priznavanja v visokošolskem izobraževanju.
Sledila je politična razprava o vlogi Unije spretnosti pri krepitvi evropskega izobraževalnega prostora. Slovenija je pozdravila ambiciozen pristop Unije spretnosti k povezovanju izobraževanja, razvoja spretnosti, trga dela in konkurenčnosti. Slovenija je izrazila podporo uravnoteženemu sodelovanju držav članic v vseh fazah, pri čemer je izpostavila pomen nacionalne pristojnosti, upoštevanja načela subsidiarnosti, sorazmernosti in različnih nacionalnih izhodišč ter potrebo po vključujočem upravljanju in namenskem financiranju na področju izobraževanja. Slovenija je prav tako podprla krepitev programa Erasmus+ ter poudarila potrebo po ohranitvi sektorske nevtralnosti in vloge deležnikov. Slovenija se je zavzela za celostno obravnavo in vlogo izobraževanja, ki temelji na razvoju posameznika in celotne družbe. Ob tem je podprla evropski izobraževalni prostor in njegovo strukturo upravljanja kot temeljni strateški okvir za sodelovanje na področju izobraževanja in usposabljanja ter dodala, da je potrebno preučiti, kako naj ga Unija spretnosti smiselno dopolni in prispeva k njegovi pospešeni uresničitvi.