Davki na dlani - razumljivo o tem, kar zadeva vse

V Sloveniji smo v letu 2024 skupaj zbrali približno 25,1 milijarde evrov davčnih prihodkov, kar je za 11,6 odstotka več kot v letu 2023 in za 19,3 odstotka več kot leta 2022, razlaga Peter Grum, direktor Finančne uprave Republike Slovenije (Furs), ki je bil gost tokratnega podkasta S financami na ti. Največji delež teh prihodkov predstavljajo prispevki za socialno varnost, ki so znašali okoli 10,5 milijarde evrov oziroma približno 42 odstotkov vseh pobranih davkov in vključujejo predvsem prispevke za pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje.

Drugo največjo skupino predstavljajo davki na blago in storitve, ki so lani skupaj dosegli približno 7,6 milijarde evrov. Med njimi izstopa davek na dodano vrednost (DDV) s 5,3 milijarde evrov, kar je 3,5 odstotka več kot leto prej, ter trošarine z 1,7 milijarde evrov.

Poleg tega je Furs lani pobral tudi približno 210 milijonov evrov carin, ki pa, za razliko od drugih davkov, ne ostanejo v celoti v Sloveniji, ampak 75 odstotkov tega zneska vplačamo v proračun Evropske unije, pojasnjuje Grum. In ob tem še zanimivost, po Grumovih besedah največ carin zberejo od uvoza avtomobilov, predvsem s Kitajske, samo od Tesle kar 60 milijonov evrov.

In kaj sploh so carine, ki so zaradi ukrepov ameriške administracije zelo aktualna tema? Carina je obvezna denarna dajatev, ki se pobira za blago, uvoženo na določeno carinsko območje, izvaža z njega ali pa se preko njega prevaža. Namen carin je večplasten: poleg zagotavljanja prihodkov državnega proračuna služijo tudi kot zaščitni ukrep za domače gospodarstvo, saj z dvigom cen uvoženega blaga zmanjšujejo uvoz in spodbujajo nakup domačih izdelkov. Carine so torej pomemben instrument ekonomske politike, ki omogoča regulacijo mednarodne trgovine, zaščito domače industrije, plačilno in devizno izravnavo ter izvajanje gospodarskega pritiska.

Zlorabe, goljufije in izogibanje davkom, tudi to ni redkost, čeprav je tega manj, kot bi morda pričakovali. Med najpogostejše načine sodijo:

• Davčne utaje: Namerno prikrivanje dohodkov ali premoženja z namenom izogibanja plačilu davkov, na primer neizdajanje računov, prikrivanje poslovnih prihodkov ali nepravilno evidentiranje poslovnih dogodkov.
• Izogibanje davkom: Uporaba pravnih vrzeli in kompleksnih finančnih konstrukcij za zmanjšanje davčne obveznosti, kot so prenos dohodkov v davčno ugodnejše jurisdikcije, zloraba davčnih olajšav ali uporaba fiktivnih transakcij.
• Nepravilnosti pri obračunu in plačilu davkov: Napake ali namerne manipulacije pri obračunu davkov, kot so napačne davčne napovedi, nepravočasno plačevanje ali neplačevanje davkov.
• Fiktivne transakcije in zlorabe normirancev: Uporaba fiktivnih poslovnih stroškov ali zloraba sistema normiranih odhodkov za znižanje davčne osnove.

Ne glede na to Furs ugotavlja, da je bil delež prostovoljno plačanih davčnih obveznosti ob koncu leta 2024 zelo visok, in sicer 97,3-odstoten, torej je večina zavezancev davke plačala pravočasno in v celoti. Kljub temu pa je konec leta 2024 davčni dolg znašal približno 902 milijona evrov, kar kaže na obstoj določenih neplačil in morebitnih zlorab.

Furs pripravlja tudi novost. Tudi pri njih se boste kmalu lahko pogovarjali z robotkom, ki ga je ustvarila umetna inteligenca (tako imenovani AI bot). Cilj je, da bo njihov robotek najprej odgovarjal na vprašanja, povezana z DDV in davčnim potrjevanjem računov, v drugi fazi pa bodo temu dodali še nova področja.

Za konec pa še "minuta za zgodovino". Davki sodijo med najstarejše oblike javnih dajatev in so nastali že v najzgodnejših civilizacijah. Prve oblike davkov poznamo že iz obdobja starega Egipta okoli 3000 let pred našim štetjem, kjer so davke pogosto pobirali v obliki naravnih dobrin ali prisilnega dela za faraona. V antiki so se razvile različne vrste davkov, kot so zemljiški davek, davek na dediščino, davek na potrošnjo in carine, ki so jih uvedli na primer stari Rimljani. Julij Cezar je uvedel tudi enega prvih prometnih davkov, ki je znašal en odstotek vrednosti blaga.