Ministrica dr. Asta Vrečko odprla slovenski paviljon na 19. beneškem arhitekturnem bienalu

Komisarka slovenske udeležbe v Benetkah je Maja Vardjan, direktorica Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO), ki je bil za predstavitev Slovenije na mednarodni razstavi arhitekture v Benetkah s sklepom Ministrstva za kulturo imenovan kot delegirana ustanova.

Na Ministrstvu za kulturo smo za izvedbo letošnjega bienala v primerjavi s preteklimi leti opazno povišali sredstva, in sicer z 250.000 evrov na 335.000 evrov. Poleg tega smo se s fundacijo La Biennale di Venezia dogovorili za dolgoročnejši najem prostora v Arsenalu za predstavitve Republike Slovenije.

Ministrica dr. Asta Vrečko je ob odprtju poudarila: »Projekt nas vabi k razmisleku o razmerju med arhitekturnim snovanjem in izvedbo, o povezavi med vidnim in nevidnim delom arhitekturnega procesa, o vrednotenju dela, znanja in sodelovanja, ki so temelj kakovostno grajenega okolja. Verjamem, da bo slovenski paviljon spodbudil potrebno razpravo o pogojih dela na gradbiščih, delavskih pravicah in vlogi gradbenih delavcev v celotnem arhitekturnem ekosistemu.«

Komisarka Maja Vardjan je poudarila širši kontekst razstave:»Kustosa in njuna ekipa se z razstavo Mojstri gradijo kritično odzivajo na prevladujoče diskurze. V okviru letošnjega bienala z naslovom Intelligens. Naravno. Umetno. Kolektivno, ki raziskuje različne definicije in oblike inteligence ter poziva k njenemu širšemu in bolj vključujočemu razumevanju, preusmerjajo pozornost na materializacijo arhitekture in delovno silo, ki jo omogoča. Arhitektura je ena najbolj sodelovalnih ustvarjalnih praks. Arhitekt in kritik Mark Wigley jo opredeljuje kot obliko kolektivne inteligence, ki presega arhitekturni biro – je rezultat skupnega dela različnih akterjev, ki vsak s svojim znanjem in veščinami prispevajo k nastanku stavb. Slovenski paviljon letos izpostavlja ključno vlogo obrtnikov na gradbišču. Zanikajoč strogo delitev dela v gradbeni industriji na tiste, ki načrtujejo, in tiste, ki gradijo, razstava posebej poudarja in opolnomoča obrtnike kot temeljni del arhitekturne skupnosti.«

Mojstri gradijo je uradni prispevek Republike Slovenije k osrednji razstavi z naslovom Intelligens. Naravno. Umetno. Kolektivno., ki jo kurira Carlo Ratti in pri kateri sodeluje več kot 60 držav z vsega sveta.

Projekt slovenskega paviljona osvetljuje pomen mojstrskega znanja v sodobni arhitekturi in predstavlja razmislek o sodobni gradnji ter v ospredje postavlja ključno vlogo mojstrov na gradbiščih – njihovega znanja, izkušenj in ustvarjalnosti, ki so v arhitekturnem diskurzu pogosto spregledani. Sestavljen je iz treh enakovrednih delov: prostorske instalacije v beneškem Arsenalu, kataloga, ki obravnava odnos med arhitektom in mojstrom v zgodovinskem in sodobnem kontekstu, ter medresorskega simpozija na temo produkcije sodobne arhitekture v Sloveniji, ki bo potekal novembra 2025 v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO) v Ljubljani. Skozi vsa dela projekt odpira vprašanja, ki so še posebej aktualna v času hitrega razvoja novih tehnologij, digitalizacije in avtomatizacije v gradbeništvu. Avtorji poudarjajo, da arhitektura ni le rezultat digitalnega načrtovanja in birokratskih postopkov, temveč predvsem fizične gradnje, ki zahteva mojstrstvo, natančnost in odločanje v realnem času.

Kuratorja slovenskega paviljona sta ob odprtju povedala:

Ana Kosi:»Tema letošnjega slovenskega paviljona izhaja iz naše neposredne izkušnje s terena. Smo arhitekturno-projektantski biro KIP (Kosi in partnerji) in smo ob gradnji naših projektov dnevno prisotni na gradbiščih. Pri našem delu se izkazuje, da sta kakovost in razvoj arhitekture odvisna od tamkajšnje prisotnosti izkušenih mojstrov. V času, ko se gradbiščnim mojstrom jemljeta veljava in mesto v arhitekturi, s slovenskim paviljonom pozivamo k nasprotni poziciji. Menimo, da je treba delo mojstrov izpostaviti kot ključno inteligenco v procesu gradnje.«

Ognen Arsov: »Za to, da se arhitektura uspešno zgradi, potrebujemo dobro ekipo arhitektov in projektantov, dobrega investitorja, pogodbo s kakovostnim gradbenim podjetjem, izkušen gradbeni nadzor, naklonjeno politično voljo, cikel ugodnih cen gradbenih materialov in ugoden kredit. V tej splošni formuli pa manjka en ključni člen, ki pri 'deljenju zaslug' za dobro zgrajeno arhitekturo mnogokrat ostaja spregledan. To so vešči mojstri, ki objekt na gradbišču gradijo s svojim znanjem, voljo in s svojimi rokami.«

Osrednji del postavitve v Arsenalu predstavljajo štirje totemi – prostorski manifesti mojstrskega znanja, ki skozi svojo konstrukcijo, materialnost in zasnovo odražajo kompleksno sodelovanje med arhitektom in izvajalcem. Ob njih je predstavljen dokumentarni film o procesu gradnje, ki še dodatno osvetli zakulisje nastajanja arhitekture.

Podrobneje je paviljon predstavljen v katalogu Mojstri gradijo, ki sta ga uredila Ana Kosi in Ognen Arsov s sodelavci. Obenem je katalog besedilni in vizualni dokument procesa eksperimentalne gradnje slovenskega paviljona ter pomeni njegovo vsebinsko poglobitev. V njem se prepletajo arhitekturna teorija, statistične analize, tehnični opisi, gradbeni dnevnik, pogovori z mojstri in literarni prispevki, dopolnjeni z avtorskimi fotografijami Klemna Ilovarja. Katalog je oblikoval Nejc Prah, izšel je v slovenskem in angleškem jeziku.

Ogled slovenskega paviljona bo mogoč do 23. novembra 2025.