Državni sekretar Pavlin se je udeležil srečanja voditeljev Münchenske konference v Washingtonu

Letošnjega srečanja, ki mu predseduje veleposlanik Wolfgang Ischinger, so se udeležili visoki predstavniki držav, mednarodnih organizacij in strokovne javnosti. Razpravljali so o aktualnih izzivih zunanje in varnostne politike, pri čemer so se osredotočili predvsem na izzive in priložnosti čezatlantskega povezovanja in sodelovanja, zlasti na področjih varnosti, obrambe, gospodarstva, trgovine, energije ter tehnologije. Na srečanju v Washingtonu so si prizadevali spodbuditi razpravo o skupni agendi med Združenimi državami Amerike in Evropo, ki bo kos prihodnjim izzivom in usmerjena v doseganje konkretnih rezultatov.

Srečanja voditeljev se je udeležil tudi podpredsednik Združenih držav Amerike James David Vance, ki je v svojem nastopu poudaril pomen tesnega transatlantskega zavezništva, strateškega realizma pri iskanju poti do miru v Ukrajini ter nujnost uravnoteženja svetovne trgovine, zlasti v odnosu do Kitajske. Ob napovedanem predsedniškem obisku Bližnjega vzhoda je izpostavil neomajno nasprotovanje širjenju jedrskega orožja v Iranu ter potrebo po dolgoročni stabilnosti v regiji. Poudaril je pričakovanja Združenih držav Amerike do evropskih zaveznic glede višjih obrambnih izdatkov in okrepljene industrijske samozadostnosti ter opozoril na skupno odgovornost pri varovanju demokratične legitimnosti v času globalnih izzivov.

V okviru srečanja voditeljev konference je potekala panelna razprava z naslovom Back to Basics' Revisiting Shared Transatlantic Interests, na kateri so govorniki poudarili, da je prihodnost čezatlantskega partnerstva odvisna od jasne vizije, strateške odgovornosti in sodelovanja. V ospredje so postavili pomen skupnih vrednot, krepitev obrambnih zmogljivosti, omejevanje vpliva agresorskih režimov ter večjo vključenost mladih, gospodarstva in zakonodajnih teles. Udeležence je nagovorila tudi ameriška senatorka Amy Klobuchar. Skupna ugotovitev udeležencev je bila, da zavezništvo ostaja nepogrešljivo – vendar se mora prilagoditi novim globalnim razmeram.

Na panelni razpravi z naslovom Art of the Deal' Prospects for Just Peace in Ukraine so udeleženci iz Evrope in Združenih držav Amerike razpravljali o aktualnih varnostnih izzivih ter podpori Ukrajini. Poudarili so pomen spoštovanja ukrajinske suverenosti in njene vloge pri iskanju rešitev, ki bodo prispevale k trajni stabilnosti. Razprava je izpostavila potrebo po usklajenem in dolgoročnem pristopu ter nadaljnji podpori na politični, gospodarski in obrambni ravni. Udeleženci so se zavzeli za iskanje skupnih rešitev in učinkovitih oblik sodelovanja, ki bodo prispevale k stabilnosti v Evropi ter krepitvi odpornosti Ukrajine. Strinjali so se, da mora biti nadaljnje sodelovanje utemeljeno na zaupanju, realnih zmožnostih in jasnem razumevanju izzivov, s katerimi se soočamo. Pri tem ostaja bistveno graditi trdne in vzdržne oblike podpore, ki bodo presegle deklarativno raven ter prispevale k varnosti, odpornosti in trajnostni stabilnosti širše evropske skupnosti.

Državni sekretar Boštjan Pavlin se je med delovnim obiskom srečal z Altonom Bulandom, direktorjem za politiko Evrope in zveze Nato v Uradu ministra za obrambo Združenih držav Amerike. V pogovorih sta sogovornika potrdila dobre obrambne odnose med državama ter izpostavila pomen skupnega spoprijemanja z izzivi sodobnega varnostnega okolja. Državni sekretar je poudaril zavezanost Slovenije k nadaljnji krepitvi čezatlantskih odnosov in uresničevanju ciljev zavezništva Nato. Izpostavil je pomen strateškega dialoga v okviru Skupine na visoki ravni za obrambo (angleško High-Level Defense Group – HLDG) ter napovedal gostovanje drugega srečanja te skupine ob robu Strateškega foruma Bled. V ospredju pogovorov so bila tudi vprašanja vojaškega sodelovanja, pri čemer Združene države Amerike ostajajo osrednji partner Slovenske vojske pri usposabljanjih in vajah. Leta 2024 je bilo izvedenih več kot sto skupnih aktivnosti. Na vesoljskem področju potekajo dejavnosti za podpis memoranduma s Poveljstvom vesoljskih sil Združenih držav Amerike (angleško United States Space Command – SPACECOM), medtem ko Slovenija na industrijskem področju razvija nacionalno strategijo za krepitev domače tehnološke baze in vključevanje v evropske obrambne pobude. Državni sekretar je sogovorniku predstavil tudi zaveze Slovenije k podpori Ukrajini ter izpostavil pomen nadaljnje vloge Združenih držav Amerike in Evropske unije pri zagotavljanju varnosti v regiji. Poudaril je tudi zavezanost Slovenije k stabilnosti Zahodnega Balkana, kjer država ostaja aktivna tako v okviru operacij KFOR in EUFOR Althea kot z razvojnimi in civilno-vojaškimi projekti.

V okviru delovnega obiska se je državni sekretar 5. maja v New Yorku srečal z generalnim podsekretarjem Organizacije združenih narodov za mirovne operacije Jean-Pierrom Lacroixem. Pogovor je bil namenjen sodelovanju Republike Slovenije v operacijah Organizacije združenih narodov za ohranjanje miru ter razpravi o političnih in operativnih izzivih sodobnih mirovnih misij. Državni sekretar je v luči prihajajočega berlinskega ministeriala izpostavil zavezanost Slovenije k podpori mirovnim operacijam Organizacije združenih narodov ter njeno pripravljenost, da prispeva k iskanju rešitev za zapolnjevanje zmogljivostnih vrzeli na prihodnjih misijah. Slovenija trenutno sodeluje v operacijah Združenih narodov za nadzor premirja (angleško United Nations Truce Supervision Organization – UNTSO), misiji Združenih narodov na Cipru (angleško United Nations Peacekeeping Force in Cyprus – UNFICYP) in misiji Organizacije združenih narodov na Kosovu (angleško United Nations Mission in Kosovo – UNMIK), kjer pripadnice in pripadniki Slovenske vojske pomembno prispevajo k stabilnosti in varnosti v mednarodnem okolju.