Države Podonavja pristopile k enotnemu vrednotenju hidromorfološkega stanja vodotokov

Slednje predstavlja pomembno izhodišče za nadaljnjo enotno pripravo nacionalnih in mednarodnih načrtov upravljanja voda, v okviru katerih se oblikujejo ukrepi za preprečevanje poslabševanja oziroma izboljševanje hidromorfološkega stanja vodotokov.

Hidromorfološko stanje vodotokov in posledično njihovo ekološko stanje je v Sloveniji močno spremenjeno zaradi številnih antropogenih posegov ali t. i. hidromorfoloških obremenitev. Mednje sodijo predvsem veliki odvzemi vode, zajezitve, pulzirajoči pretoki zaradi delovanja hidroelektrarn, prečni objekti, regulacije strug ter spremenjena raba obrežnega pasu. Zaradi teh vplivov je kar pri 40 odstotkov vodnih teles površinskih voda ocenjeno le zmerno, slabo ali zelo slabo stanje. Hidromorfološke obremenitve predstavljajo eno glavnih groženj vodnemu okolju tudi v Podonavju ter širše v Evropi in svetu. Raziskave dokazujejo, da bodo podnebne spremembe, ki se odražajo tudi v obliki ekstremnih poplav in suš, največje posledice povzročile prav v antropogeno spremenjenih vodnih okoljih, kjer je hidromorfološko stanje že spremenjeno. 

Enotno vrednotenje stanja vodotokov v Podonavju je ena izmed ključnih aktivnosti Mednarodne komisije za varstvo reke Donave (ICPDR). V okviru raziskave Joint Danube Survey (v angleščini) države s svojimi nacionalnimi strokovnjaki sodelujejo pri vrednotenju ekološkega in kemijskega stanja vodotokov na izbranih vzročnih mestih vzdolž Donave in njenih glavnih pritokov. Letos poteka že peta tovrstna raziskava, ki pa prvič vključuje tudi celovito vrednotenje hidromorfološkega stanja. V okviru delovne skupine za hidromorfologijo (ICPDR HYMO TG) je bila za potrebe raziskave Joint Danube Survey razvita skupna metodologija za vrednotenje hidromorfološkega stanja, ki je bila pripravljena tudi v tesnem sodelovanju z evropskim razvojnim projektom Danube Sediment_Q2 (v angleščini), v okviru katerega sodelujejo tudi slovenski projektni partnerji (IzVRS, ARSO in DRSV). Navedena metodologija bo v letošnjem letu uporabljena na skupno 49 monitoring mestih vzdolž Podonavja, med drugim tudi na reki Savi v Sloveniji.

Enotno vrednotenje hidromorfološkega stanja v Podonavju predstavlja pomembno izhodišče za nadaljnje skupno načrtovanje upravljanja voda, saj se izkazuje, da je čezmejno načrtovanje ključnega pomena za celovito naslavljanje izzivov, ki nam jih prinašajo spremembe okolja. Številne države Podonavja vedno glasneje opozarjajo na negativne posledice antropogenih posegov v vodno okolje, ki se ne kažejo le v slabem ekološkem stanju vodotokov, temveč tudi v zmanjšani podnebni odpornosti porečij in posledično vedno večjih škodah, ki jih povzročajo poplave in suše. Vključevanje hidromorfološkega stanja vodotokov ter nadaljnje udejanjanje na naravi temelječih rešitev, vključno z izvajanjem načela »vodi več prostora«, mora tako postati vedno bolj pomemben segment celovitega upravljanja voda.