Države Podonavja pristopile k enotnemu vrednotenju hidromorfološkega stanja vodotokov
Rdeče opozorilo zaradi močnega vetra
Agencija za okolje je zaradi močnega severnega vetra izdala rdeče opozorilo. Sunki vetra nad 100 km/h lahko lomijo veje, podirajo drevesa, odkrivajo strehe in povzročajo prekinitve v oskrbi z električno energijo. Gibanje na prostem je zaradi letečih predmetov lahko smrtno nevarno, zato pozivamo k povečani previdnosti.
Civilna zaščita je v visoki pripravljenosti. Uprava za zaščito in reševanje je preko regijskih centrov za obveščanje sprožila SI-ALARM, in sicer potisno sporočilo tretje stopnje. Opozorilo bo veljalo do 36 ur.
Napotki ob rdečem opozorilu zaradi močnega vetra
- ostanite v varnih, zaprtih prostorih,
- vrata in okna naj bodo zaprta,
- na prostem obstaja možnost smrtno nevarnih poškodb,
- ne vključujte se v promet, če res ni nujno potrebno,
- spremljajte meteorološka obvestila in opozorila ter informacije, ki jih posredujejo pristojne službe in organi.
Slednje predstavlja pomembno izhodišče za nadaljnjo enotno pripravo nacionalnih in mednarodnih načrtov upravljanja voda, v okviru katerih se oblikujejo ukrepi za preprečevanje poslabševanja oziroma izboljševanje hidromorfološkega stanja vodotokov.
Hidromorfološko stanje vodotokov in posledično njihovo ekološko stanje je v Sloveniji močno spremenjeno zaradi številnih antropogenih posegov ali t. i. hidromorfoloških obremenitev. Mednje sodijo predvsem veliki odvzemi vode, zajezitve, pulzirajoči pretoki zaradi delovanja hidroelektrarn, prečni objekti, regulacije strug ter spremenjena raba obrežnega pasu. Zaradi teh vplivov je kar pri 40 odstotkov vodnih teles površinskih voda ocenjeno le zmerno, slabo ali zelo slabo stanje. Hidromorfološke obremenitve predstavljajo eno glavnih groženj vodnemu okolju tudi v Podonavju ter širše v Evropi in svetu. Raziskave dokazujejo, da bodo podnebne spremembe, ki se odražajo tudi v obliki ekstremnih poplav in suš, največje posledice povzročile prav v antropogeno spremenjenih vodnih okoljih, kjer je hidromorfološko stanje že spremenjeno.
Enotno vrednotenje stanja vodotokov v Podonavju je ena izmed ključnih aktivnosti Mednarodne komisije za varstvo reke Donave (ICPDR). V okviru raziskave Joint Danube Survey (v angleščini) države s svojimi nacionalnimi strokovnjaki sodelujejo pri vrednotenju ekološkega in kemijskega stanja vodotokov na izbranih vzročnih mestih vzdolž Donave in njenih glavnih pritokov. Letos poteka že peta tovrstna raziskava, ki pa prvič vključuje tudi celovito vrednotenje hidromorfološkega stanja. V okviru delovne skupine za hidromorfologijo (ICPDR HYMO TG) je bila za potrebe raziskave Joint Danube Survey razvita skupna metodologija za vrednotenje hidromorfološkega stanja, ki je bila pripravljena tudi v tesnem sodelovanju z evropskim razvojnim projektom Danube Sediment_Q2 (v angleščini), v okviru katerega sodelujejo tudi slovenski projektni partnerji (IzVRS, ARSO in DRSV). Navedena metodologija bo v letošnjem letu uporabljena na skupno 49 monitoring mestih vzdolž Podonavja, med drugim tudi na reki Savi v Sloveniji.
Enotno vrednotenje hidromorfološkega stanja v Podonavju predstavlja pomembno izhodišče za nadaljnje skupno načrtovanje upravljanja voda, saj se izkazuje, da je čezmejno načrtovanje ključnega pomena za celovito naslavljanje izzivov, ki nam jih prinašajo spremembe okolja. Številne države Podonavja vedno glasneje opozarjajo na negativne posledice antropogenih posegov v vodno okolje, ki se ne kažejo le v slabem ekološkem stanju vodotokov, temveč tudi v zmanjšani podnebni odpornosti porečij in posledično vedno večjih škodah, ki jih povzročajo poplave in suše. Vključevanje hidromorfološkega stanja vodotokov ter nadaljnje udejanjanje na naravi temelječih rešitev, vključno z izvajanjem načela »vodi več prostora«, mora tako postati vedno bolj pomemben segment celovitega upravljanja voda.
Udeleženci delovnega srečanja na temo hidromorfološkega stanja vodotokov
