Krepitev odpornosti kritične infrastrukture v Evropi

Ključna priporočila iz projektov ATLANTIS in SUNRISE, financiranih s strani EU

Ob vse večjih sistemskih tveganjih – od pandemij in kibernetskih napadov do podnebnih sprememb in hibridnih groženj – je odpornost evropske kritične infrastrukture postala osrednja skrb oblikovalcev politik, voditeljev industrije in civilne družbe. Z namenom soočanja s temi vedno bolj kompleksnimi izzivi je EU v okviru programa Obzorje Evropa podprla dva ambiciozna raziskovalno-razvojna projekta: ATLANTIS in SUNRISE.

Oba projekta združujeta široko mrežo strokovnjakov iz javnega in zasebnega sektorja, ki sodelujejo pri izboljšanju zaščite in odpornosti kritične infrastrukture ter ključnih storitev po vsej EU. Od njunega začetka leta 2022 sta ATLANTIS in SUNRISE razvila in preizkusila inovativne rešitve, izvedla obsežne pilotske dejavnosti (ang. Large Scale Projects - LSP) v ključnih sektorjih (vključno z zdravjem, prometom, energetiko, vodo in financami) ter ustvarila uporabno znanje, usklajeno z razvijajočimi se političnimi okviri EU.

Ta skupni politični dokument odraža združeno strokovno znanje in vpoglede, pridobljene skozi sodelovanje med obema projektoma. Predstavlja niz strateških priporočil za politike (prek kratkoročnih, srednjeročnih in dolgoročnih ukrepov), namenjenih informiranju in podpori oblikovalcem politik EU in nacionalnih politik, regulatorjem ter upravljavcem infrastrukture. Priporočila, ki temeljijo na izkušnjah in analizah iz resničnega okolja, so zasnovana za spodbujanje usklajenega, v prihodnost usmerjenega in na tveganjih temelječega pristopa k zaščiti ključnih sistemov Evrope pred grožnjami 21. stoletja.

Osredotočenost projektov

Projekt ATLANTIS izboljšuje odpornost kritične infrastrukture prek sektorjev in državnih meja z napredkom pri sistemih za podporo odločanju (ang. Decision Support Systems - DSS), ki temeljijo na umetni inteligenci, in z obravnavo večplastne narave kibernetsko-fizičnih groženj. Projekt SUNRISE pa krepi pripravljenost in zmogljivosti odziva na pandemične motnje z osredotočenostjo na zaščito vitalnih storitev, upravljanje sistemskih medodvisnosti ter izboljšanje mehanizmov za usklajevanje med javnim in zasebnim sektorjem.

Pilotski preizkusi v realnem okolju

Oba projekta sta svoje rešitve preizkusila z izvajanjem pilotnih projektov LSP po vsej Evropi v sektorjih, kot so promet, zdravstvo, energetika, voda in finance, pri čemer so simulirali krizne scenarije za ocenjevanje ranljivosti in učinkovitosti odziva.

Usklajenost s politikami

Projekta sta usklajena s ključnimi predpisi EU:

• Direktiva NIS2 – krepitev kibernetske varnosti v bistvenih storitvah,
• Direktiva CER – spodbujanje čezmejnih ocen tveganj in strategij odpornosti,
• Akt o kibernetski odpornosti in Akt o umetni inteligenci,
• Okviri, kot sta Strategija EU za prilagajanje podnebnim spremembam in Cilji za odpornost na nesreče.

Ugotovljeni ključni izzivi

Nekateri ključni izzivi še naprej spodkopavajo prizadevanja za krepitev odpornosti evropske kritične infrastrukture:

Trajna odsotnost usklajenih standardov med sektorji in državami članicami, kar otežuje interoperabilnost in zapleta usklajeno upravljanje tveganj.
Nepripravljenost za deljenje podatkov zaradi skrbi glede zasebnosti, odgovornosti in pomanjkanja zaupanja vrednih mehanizmov upravljanja.
Tehnološka zastarelost številnih infrastrukturnih sistemov ter pomanjkanje zmogljivosti za vključitev orodij za spremljanje v realnem času in podporo odločanju.
Dodatne težave predstavljajo zamude pri nacionalnem prenosu in izvajanju ključnih direktiv EU, kot je NIS2, kar ovira razvoj enotnega in naprednega evropskega okvira za odpornost.

Priporočila za oblikovanje politik

Za izboljšanje odpornosti evropske kritične infrastrukture se priporočata dve ključni usmeritvi:

1. Uvedba načrtovanja na podlagi scenarijev

Oblikovalci politik in operaterji naj izvajajo redne, medsektorske simulacijske vaje, ki naslavljajo sistemske grožnje, vključno s pandemijami, kibernetskimi napadi in podnebnimi dogodki. Te vaje naj bodo usklajene z zahtevami direktiv NIS2 in CER ter omogočajo zgodnje prepoznavanje kaskadnih tveganj in ključnih medodvisnosti. Koordiniran pristop na ravni EU je ključen za oblikovanje skupne operativne kulture in izboljšanje skupnih zmogljivosti odziva.

2. Spodbujanje uvajanja sistemov DSS, izboljšanih z umetno inteligenco

Integracijo podatkov iz različnih sektorjev v z umetno inteligenco podprte sisteme DSS je treba postaviti kot prednostno nalogo za izboljšanje situacijske ozaveščenosti in podporo hitremu, na dokazih temelječemu odločanju med krizami. Zagotavljanje usklajenega uvajanja teh sistemov v vseh državah članicah, skupaj z namenskimi usposabljanji in gradnjo zmogljivosti, bo ključno za standardizacijo praks in krepitev odločanja v negotovih razmerah po vsej Uniji.

Zaključno sporočilo

Projekta ATLANTIS in SUNRISE pozivata k nujnemu ukrepanju EU za:

• okrepitev sodelovanja med sektorji in čezmejno sodelovanje,
• harmonizacijo standardov,
• pospešeno izvajanje ključnih direktiv ter
• odločilna vlaganja v inovativne tehnologije in okvirje za pripravljenost na krize za zaščito kritične infrastrukture v Evropi.

Za zaščito ključnih storitev, gospodarstev in družb v Evropi je potreben odporen, enoten in dolgoročno usmerjen pristop.

Ta skupni politični dokument je bil predstavljen na enodnevni delavnici o standardizaciji in oblikovanju politik (ang. Standardization and Policy Making - SPM), ki je potekala v torek, 10. decembra 2024. Dogodek je združil vidne predstavnike Evropske komisije (npr. Skupno raziskovalno središče), mednarodnih organizacij (npr. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj, Univerza Združenih narodov) in člane skupnosti Evropskega grozda za zaščito kritičnih infrastruktur ECSCI. Predstavljal je začetek širšega in trajnega sodelovanja med partnerji projekta ATLANTIS in zunanjimi deležniki, zavezanim krepitvi odpornosti in pripravljenosti v evropskih sistemih kritične infrastrukture.

Politični dokument je del širšega okvira dejavnosti SPM, katerega cilj je do sredine julija 2025 pripraviti niz treh političnih dokumentov, pri čemer se vsak osredotoča na eno od političnih vplivnih področij (ang. Political Impact Areas - PIA), opredeljenih v okviru projekta ATLANTIS:

• PIA1: Deljenje informacij in upravljanje za sodelovalno odločanje pri upravljanju tveganj v operativnem ekosistemu kritične infrastrukture,
• PIA2: Vesoljske tehnologije za krepitev obsežnih sistemov DSS,
• PIA3: Integracija standardov in politik varnosti za tradicionalne, kibernetske in naravne nevarnosti, skupaj s strategijami, orodji in instrumenti.

Ta usklajeni napor odraža skupno zavezanost projektov ATLANTIS in SUNRISE k podpornemu, na dokazih temelječemu oblikovanju politik, spodbujanju medsektorskega dialoga ter krepitvi sprejetja usklajenih standardov in inovativnih orodij za zaščito in odpornost kritične infrastrukture po vsej EU.