Zaključena obnova grobišča talcev v Begunjah

Med drugo svetovno vojno je bil v gradu Katzenstein v Begunjah sedež nemške varnostne policije (gestapa) in osrednji zapor za Gorenjsko. Med letoma 1941 in 1945 so v teh zaporih trpeli tisoči zaporniki. Med njimi pripadniki narodnoosvobodilnega gibanja, civilisti, partizani in politični nasprotniki nacističnega režima. Večinoma so bili Gorenjci. Izmed njih je bilo 849 usmrčenih kot talcev. V njihov spomin je bilo po načrtih arhitekta Edvarda Ravnikarja leta 1953 v parku gradu Katzenstein urejeno grobišče. Umetniške skulpture v parku pa so delo akademskega kiparja Borisa Kalina. Kompleks grobišča talcev v Begunjah je bil močno poškodovan v vodni ujmi avgusta 2023.

V letu 2024 in 2025 je bilo vojno grobišče talcev deležno celovite in strokovno vodene obnove, katere cilj ni bil le tehnična sanacija prostora, temveč predvsem ohranitev njegove zgodovinske, simbolne in pietete vredne funkcije. Konservatorski načrt in popis del za obnovo grobišča je pripravil Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Restavratorski center. Obnova, ki je potekala v skladu s kulturnovarstvenimi smernicami, predstavlja pomemben korak k dolgoročnemu varovanju spominskih krajev, povezanih z najbolj tragičnimi poglavji slovenske zgodovine.

Celotni projekt obnove, vreden 427.000 evrov, je v celoti financiralo Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije, kot osrednja državna institucija, pristojna za urejanje in vzdrževanje vojnih grobišč. Na podlagi 15. člena Zakona o vojnih grobiščih je bila med Ministrstvom za obrambo in Občino Radovljica sklenjena pogodba o sofinanciranju in izvedbi del, ki je zagotovila pravni temelj za učinkovito in pregledno izvedbo projekta.

Obnova je potekala v skladu s konservatorskim načrtom, kar je zagotavljalo spoštovanje avtentičnosti prostora in zaščito kulturnih vrednot. Poseben poudarek je bil dan ohranitvi arhitekturne zasnove Edvarda Ravnikarja, katere modernistični izraz nosi v sebi subtilno govorico spoštovanja, simetrije in tišine.

Minister Sajovic, ki je bil slavnostni govornik je poudaril: "Z obnovo spominskega parka in s slovesnostjo ohranjamo spomin na 849 ustreljenih talcev katerih kri je napojila slovensko zemljo, da je seme upora lahko rodilo in se končalo z zmago 9. maja 1945. To je bila tudi osnova na kateri smo leta 1991 v junijskih dneh pridobili samostojnost in suverenost. To je treba ceniti, spoštovati in nikdar in nikoli pozabiti. Hvala vsem, ki ste pomagali pri obnovi spominskega parka."

Obseg investicije je vključeval širok spekter del:

• izdelavo in uskladitev konservatorskega načrta,
• gradbena in restavratorska dela na objektih in spomenikih,
• sanacijo kamnitih nagrobnikov in osrednjega obeležja,
• hortikulturno ureditev prostora v skladu z izvirno zasnovo,
• izvedbo varnostnega načrta,
• strokovni nadzor nad gradnjo in
• čiščenje vodotoka ob robu območja.

Projekt obnove je potekal v tesnem in zglednem sodelovanju med tremi ključnimi deležniki: Ministrstvom za obrambo, Občino Radovljica in Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije. To sodelovanje je dokaz, da je mogoče s premišljenim, strokovnim in odgovornim pristopom poskrbeti za ustrezno varstvo in prezentacijo pomembnih krajev spomina.

Obnovljeno vojno grobišče talcev danes znova v polnosti opravlja svojo plemenito vlogo – kot prostor spoštljivega spomina, kulturne dediščine in zgodovinskega opomina, ki nas vse nagovarja k sočutju, k razmisleku in k odgovornemu ravnanju s preteklostjo.

Slovesnosti je sledil ogled nove stalne razstave v Muzeju talcev, odprte ob 80-letnici osvoboditve talcev iz begunjskih zaporov. Muzeji radovljiške občine so razstavo pripravili v sodelovanju z Gorenjskim muzejem Kranj, Gornjesavskim muzejem Jesenice, Muzejem novejše in sodobne zgodovine Slovenije, Tržiškim muzejem, Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Turizmom in kulturo Radovljica in Občino Radovljica. Naložbo sta sofinancirala Ministrstvo za kulturo in Občina Radovljica.

Slovesnosti so prisostvovali častna četa Slovenske vojske in praporščaki Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije. V kulturnem sporedu so nastopili Orkester Slovenske vojske, operni solist Tomaž Štular in harmonikar Gašper Primožič.