Skoči do osrednje vsebine
GOV.SI

Finančni petek: Izvedeni finančni instrumenti

Na Ministrstvu za finance smo ta teden v javno obravnavo dali predlog novele Zakona o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov, s katero želimo poenostaviti ureditev in izboljšati jasnost obdavčitve.
Grafika z naslovom Finančni petek in podnaslovom Izvedeni finančni instrumenti

Avtor: MF

1 / 2

Za izvedene finančne instrumente predlagamo obdavčitev po proporcionalni stopnji 25 odstotkov ne glede na obdobje imetništva oziroma čas, ki je minil od sklenitve posla.

Kaj pa so izvedeni finančni instrumenti?

Kot pove že ime, so to pogodbe, katerih vrednost izhaja (je »izvedena«) iz vrednosti drugega sredstva – to je lahko delnica, obveznica, valutni tečaj, obrestna mera ali celo vreme. Med najpogostejše izvedene instrumente spadajo: terminske pogodbe (angleško futures), menjalni posli (angleško swaps), opcije (angleško options) in naprej dogovorjeni posli (angleško forwards) ter finančne pogodbe na razlike.

Glavni namen izvedenih instrumentov je zavarovanje pred tveganji (na primer spremembo tečajev valut), omogočajo pa tudi špekulacije, torej iskanje dobička na podlagi gibanja cen osnovnih sredstev.

Primer: podjetje v Sloveniji, ki izvaža v ZDA, je izpostavljeno tveganju spremembe tečaja evra do dolarja. Z izvedenim instrumentom se lahko zaščiti pred morebitnim padcem vrednosti dolarja, s čimer lažje načrtuje prihodke in stroške.

Izvedeni instrumenti se tržijo na organiziranih borzah ali neposredno med strankami. V prvem primeru je tveganje nasprotne stranke manjše, saj za posle jamči KDD - Centralna klirinško depotna družba.

Čeprav gre za napredno orodje upravljanja s tveganji, je pomembno, da se zavedamo tudi možnih zapletov. Visoka stopnja finančnega vzvoda, kompleksnost in likvidnostna tveganja lahko namreč hitro privedejo do izgub, če se z njimi ne ravna previdno oziroma jih uporabljamo v špekulativne namene.