Vlada sprejela akcijski načrt za razvoj kulture do leta 2027

Ob tem je ministrica dr. Asta Vrečko povedala: »Vodilo akcijskega načrta je trdna zaveza k ohranitvi kulture v sferi javnega, saj kultura z uresničevanjem svojega poslanstva prispeva k socialno pravični, solidarni in ustvarjalni družbi.«

Akcijski načrt je nastal na podlagi usmeritev in analiz iz nacionalnega programa za kulturo, ki velja do leta 2031, ter se vsebinsko razvijal s pobudami širokega kroga deležnikov v kulturi. Kulturo opredeljuje kot enega ključnih družbenih podsistemov, saj izboljšuje kakovost življenja, spodbuja raznolikost, vzpostavlja kritični odnos posameznikov do družbe in krepi njihovo ustvarjalnost, omogoča vsebinsko polno preživljanje prostega časa, zagotavlja svobodo izražanja ter dostop do kakovostnih in preverjenih informacij, omogoča živost jezika in z ohranjanjem kulturne dediščine osmišlja preteklost ter kaže vizijo prihodnosti. 

Svoje poslanstvo lahko kultura udejanja le, če so v sektorju zagotovljeni ustrezni pogoji za strokovno delo delavcev v kulturi in za široko dostopno udejstvovanje prebivalstva v ljubiteljski kulturi, kar je eden izmed osrednjih temeljev akcijskega načrta.

Akcijski načrt je razdeljen na 13 razvojnih strateških ciljev. Pri vsakem so navedeni konkretni ukrepi oziroma rešitve izzivov. Skupno je v akcijskem načrtu 79 prebojnih ukrepov. Vsaka rešitev je opredeljena s temeljnimi strateškimi cilji in prečnimi politikami, področji kulture, na katerih bo imela učinke, ter z deležniki v kulturi, na katere bo vplivala. 

Za vsak ukrep so navedeni tudi predvidena sredstva za njihovo uresničevanje, časovni načrt izvedbe, kazalniki neposrednega učinka ter nosilci ukrepov. Kot ločena priloga so navedena še načrtovana investicijska vlaganja v javno kulturno infrastrukturo. 

Med ključnimi ukrepi akcijskega načrta so rešitve, ki prispevajo k dobrim pogojem za razvoj kakovostne umetnosti in skrbi za kulturno dediščino, vključno s pogoji dela, decentraliziranim razvojem kulture in njeno dostopnostjo, ter skrbi za okolje. 

Akcijski načrt nadaljuje trend povečanja sredstev in vzpostavljanja stabilnih pogojev za delo javnih zavodov, samozaposlenih v kulturi ter projektov in programov nevladnih organizacij, predvsem z razvojem podpornega okolja. Boljše pogoje bo ministrstvo zagotovilo tudi s potrebnimi zakonskimi spremembami, kot so uvedba daljšega uvajanja v delo za posamezne tehnične poklice v javnih zavodih, prekvalifikacij za baletne plesalce in določitve minimalnih honorarjev za samozaposlene v kulturi ter njihovega kariernega razvoja. Med razvojem umetniških področij bo poseben poudarek na sodobnem plesu z ustanovitvijo decentraliziranega osrednjega javnega zavoda za sodobni ples in krepitvijo področja filma. 

Na področju decentralizacije se poleg širokega investicijskega cikla v javno kulturno infrastrukturo pripravljajo novi razpisi in pozivi za kroženje vsebin po vsej državi in zamejstvu, za razvoj rezidenčnih centrov s fokusom na popestritvi kulturne ponudbe in gradnji kapacitet v manjših krajih in za razvoj gostovalnih mrež, ki bodo povezovale kulturne domove. Pospešeno se podpira razvoj kulturno-umetnostne vzgoje, ki bo še posebej skrbela za dostop umetnosti za otroke iz manjših, od večjih urbanih središč bolj oddaljenih osnovnih in srednjih šol. Prvič v zgodovini se na sistemski ravni povezujeta področji zdravja in kulture, s posebnim poudarkom na razvoju projektov in programov, ki s kulturo pripomorejo k boljšemu duševnemu zdravju prebivalstva. 

Na področju skrbi za okolje se pospešeno vlaga v energetske obnove javne kulturne infrastrukture ter opremlja kulturni sektor za prehod na trajnostni način organizacije kulturnih dogodkov, ki za sabo puščajo čim nižji ogljični odtis.     

Vlada je zakonsko obvezana, da vsaki dve leti državnemu zboru predloži poročilo o izvajanju ukrepov iz nacionalnega programa za kulturo in pripadajočega akcijskega načrta.