152 milijonov evrov uradne razvojne pomoči Slovenije v letu 2024
Preliminarni podatki o uradni razvojni pomoči v letu 2024, ki jih je včeraj objavila Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (v angleščini) na podlagi poročil držav članic organizacije, kažejo, da so se prispevki držav članic v primerjavi z letom 2023 realno znižali za 7,1 odstotka na 212,1 milijarde ameriških dolarjev (USD).
Znižanje gre predvsem na račun prispevkov mednarodnim organizacijam (+10,9 odstotka), v prvi vrsti zaradi višjih prispevkov Mednarodnemu združenju za razvoj v sklopu Svetovne banke in Skladu za odpornost in trajnostnost Mednarodnega denarnega sklada v letu 2023. Na globalni ravni se je zmanjšala tudi dvostranska razvojna pomoči za 5,8 odstotka, predvsem zaradi zmanjšanja pomoči Ukrajini, zmanjšanja humanitarne pomoči in izdatkov za oskrbo ukrajinskih beguncev.
Slovenija je za uradno razvojno pomoč v lanskem letu namenila 151,97 milijona evrov ali 0,23 odstotka bruto nacionalnega dohodka. To je, z upoštevanjem rasti življenjskih stroškov, za približno 1,8 odstotka manj kot leta 2023, ko je namenila 152,71 milijona evrov.
Slovenija je v letu nadaljnjega naraščanja humanitarnih potreb povsod po svetu povečala sredstva za humanitarno pomoč. Medtem ko je zanjo v letu 2023 namenila 14,07 milijona evrov, je v letu 2024 zanjo namenila 14,59 milijona evrov. Znatni delež predstavljata pomoč Ukrajini zaradi vojne in konfliktu v Palestini. Na globalni ravni se je delež humanitarne pomoči v letu 2024 ohranil, vendar se je nominalno zmanjšala za 9,6 odstotka.
Slovenija je za večstransko razvojno pomoč v letu 2024 namenila skoraj 12 odstotkov več kot leto prej ali 98,83 milijona evrov, pri čemer kar 86,70 milijona evrov predstavlja slovenski delež v proračunu EU za razvojno sodelovanje in nujni humanitarni odziv.
Slovenija je sredstva za dvostransko razvojno sodelovanje, ki so v letu 2024 znašala 53,14 milijona evrov, usmerila predvsem na prednostna geografska področja - v države Zahodnega Balkana, Evropske soseščine in Podsaharske Afrike. Za Zahodni Balkan je namenila več kot 39 odstotkov oziroma 21,10 milijona evrov. Največje prejemnice so bile Severna Makedonija (7,71 milijona evrov), Srbija (5,15 milijona evrov) in Bosna in Hercegovina (5,06 milijona evrov). Za 25 odstotkov je Slovenija povečala dvostransko pomoč državam Evropske soseščine, z 11,09 milijona evrov na 14.04 milijona evrov - predvsem za pomoč Ukrajini in Palestini.
EU članice Odbora za razvojno pomoč Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD DAC) so prispevale 42 odstotkov celotne uradne razvojne pomoči. Prispevek 22 držav članic EU, ki so tudi članice OECD DAC, se je znižal za 8,6 odstotka v primerjavi z letom 2023, in je znašal 88,7 milijarde USD. Delež uradne razvojne pomoči EU članic OECD DAC je tako dosegel 0,47 odstotka bruto nacionalnega dohodka.
Preliminarni podatki kažejo, da so bile ZDA s 30 odstotki celotne uradne razvojne pomoči največja donatorica med članicami OECD DAC. Sledijo jim Nemčija, Združeno kraljestvo, Japonska in Francija. Ti donatorji skupaj tvorijo 69 odstotkov celotne uradne razvojne pomoči članic OECD DAC. Danska, Luksemburg, Norveška in Švedska so presegle cilj Združenih narodov v višini 0,7 odstotka BND za uradno razvojno pomoč.
Slovenija se je z resolucijo Državnega zbora iz leta 2017 zavezala, da bo za razvojno pomoč do leta 2030 namenila 0,33 odstotka bruto nacionalnega dohodka.
Vsi podatki so preliminarni. Dokončni podatki OECD bodo znani konec leta 2024.