Skoči do osrednje vsebine
GOV.SI

Svetovni dan mokrišč - ohranimo jih za našo skupno prihodnost

2. februarja obeležujemo svetovni dan mokrišč. Mokrišča so dragoceni ekosistemi, ki jih najdemo v vsakem kotičku našega planeta in jih pogosto imenujemo arterije in vene Zemlje. Svetovni dan je priložnost za države, da se združijo v zaščiti mokrišč našega planeta.

Mokrišča pokrivajo več kot 12,1 milijona kvadratnih kilometrov zemeljske površine po vsem svetu. Lahko so slana ali sladko vodna, celinska ali obalna, naravna ali umetno narejena, trajna ali začasna.

Sladkovodna mokrišča vključujejo reke, jezera, ribnike, poplavne ravnice, šotišča, barja in močvirja. Slanovodna mokrišča vključujejo izlive rek, muljaste ravnice, slana močvirja, mangrove, lagune, koralne grebene in školjčne grebene. Umetno ustvarjena mokrišča vključujejo ribnike, riževa polja, vodne zadrževalnike in soline. Trenutno mokrišča pokrivajo približno 6 % zemeljskega površja.

Mokrišča brstijo od življenja in predstavljajo zibelko biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitev. Zagotavljajo nam čisto pitno vodo, hrano,  nas ščitijo pred naravnimi nesrečami z blažitvijo vpliva viharnih valov, poplav in suš, s tem, ko absorbirajo ogljikov dioksid iz ozračja in ga shranjujejo v tleh in biomasi, prispevajo k večji odpornosti na podnebne spremembe. Ekonomsko so ljudje odvisni od mokrišč; kmetijstvo in ribolov, turizem in rekreacija človeškim družbam omogočajo preživetje ter dragocen oddih in pristen stik z naravo.

Fotografija Sečoveljskih solin

Sečoveljske soline | Avtor: Katja Vrtovec

Ohranimo mokrišča za našo skupno prihodnost

Letošnji svetovni dan se osredotoča na temo Ohranimo mokrišča za našo skupno prihodnost in poudarja nujnost odločnih ukrepov za zaščito teh naravnih habitatov za dobrobit vseh ljudi in življenja na Zemlji. V svetovno kampanjo so vključeni ljudje po vsem svetu, vlade, nacionalne in mednarodne organizacije, podjetja, nevladne organizacije, mediji, mladina ter drugi deležniki.

Svetovni dan mokrišč 2025 ima poseben pomen, saj sovpada s 15. srečanjem Konference pogodbenic Konvencije o mokriščih (COP15). Vsaka tri leta se predstavniki vlad vsake od pogodbenic srečajo, da pregledajo napredek in se dogovorijo o novih možnostih ohranjanja in trajnostne rabe mokrišč ter o delovnem programu za naslednja tri leta.

Kljub svoji izjemni dragocenosti, pa spadajo mokrišča med najbolj ogrožene ekosisteme na Zemlji, saj človek pogosto ne razume njihove funkcije in pomena ter želi močviren teren izsušiti in bolje izrabiti. Zato mokrišča izginjajo trikrat hitreje kot gozdovi. Od leta 1700 je izginilo več kot 80 odstotkov svetovnih mokrišč,  od sedemdesetih let prejšnjega stoletja pa več kot 35 odstotkov.

Izginjanje mokrišč človek povzroča z izsuševanjem in zasipavanjem zaradi kmetijstva ter pozidave, prav tako pa na izginjanje vplivajo tudi onesnaževanje voda z industrijskimi odpadki in kmetijskimi gnojili, izsekavanje mokriščne vegetacije, prekomerno izkoriščanje virov, gradnja jezov, kanalov in drugih vodnih objektov, ki spreminjajo naravni tok vode in jo izsušujejo. Podnebne spremembe z ekstremnejšimi vremenskimi dogodki, segrevanjem svetovnega podnebja ter posledično prihodom invazivnih tujerodnih vrst, pa predstavljajo nove grožnje tem izjemno občutljivim ekosistemom, katerih obnova je včasih neizvedljiva, predvsem pa tehnično in finančno zahtevna.

Mokrišča v Sloveniji in prizadevanja ministrstva za naravne vire in prostor

V Sloveniji mokrišča predstavljajo 5 odstotkov površine ozemlja, med njimi pa so tri območja Nature 2000, ki so uvrščena tudi na Ramsarski seznam mednarodno pomembnih mokrišč: Sečoveljske soline, Škocjanske jame ter Cerkniško jezero s Križno jamo in Rakovim Škocjanom.

Ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP) na različne načine prispeva k ohranjanju mokrišč:

  • zagotavljamo zakonodajno varstvo naravovarstveno najpomembnejših mokrišč z ukrepi zavarovanja ter skupaj z upravljalci zavarovanih območij, Zavodom za varstvo narave in drugimi deležniki tudi spremljanje stanja mokrišč in izvedbo številnih projektov obnove degradiranih mokrišč, prednostno v območjih Natura 2000;
  • s pripravo in izvajanjem strategij in akcijskih načrtov za ohranjanje biotske raznovrstnosti, kar vključuje tudi ohranjanje mokrišč, določamo cilje, ukrepe in aktivnosti za njihovo varstvo ter upravljanje;
  • z vključitvijo območij v mednarodno varstvo mokrišč, kot so Ramsarske lokalitete, UNESCO program človek in biosfera (Biosferna območja), evropsko omrežje Natura 2000;
  • s spodbujanjem trajnostnega upravljanja mokrišč, ki vključuje uravnoteženje med varovanjem mokrišč in njihovim izkoriščanjem za različne namene, kot so kmetijstvo, ribištvo in turizem;
  • z obvladovanjem vplivov podnebnih sprememb na mokrišča, ter preprečevanjem in obvladovanjem vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst;
  • z ozaveščanjem javnosti o pomenu mokrišč in njihovi ranljivosti ter vlogi pri ohranjanju narave in zagotavljanju ekosistemskih storitev.

Poleg tega MNVP sodeluje z drugimi akterji, kot so nevladne organizacije, lokalne skupnosti in raziskovalne institucije, pri ohranjanju mokrišč.

Sredstva za ohranjanje, upravljanje in obnovo mokrišč se večinoma zagotavljajo iz državnega proračuna ter iz različnih evropskih finančnih mehanizmov, kot so program LIFE, Evropski sklad za regionalni razvoj in Norveški finančni mehanizem, Finančni mehanizem EGP. Sredstva za obvladovanje vplivov podnebnih sprememb na mokrišča ter preprečevanje in obvladovanje vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst pa se zagotavljajo tudi iz Sklada za podnebne spremembe.

Fotografija Črnega jezera na Pohorju

Črno jezero na Pohorju | Avtor: Katja Vrtovec

Tekoči projekti

Projekt LIFE RESTORE for MDD je pobuda sodelovanja med Avstrijo, Slovenijo, Hrvaško, Madžarsko in Srbijo, ki se osredotoča na ohranjanje in obnovo poplavnih gozdov ob rekah Muri, Dravi in Donavi. Glavni cilj projekta je ohraniti in izboljšati ključne ekosisteme v Unescovem 5-državnem biosfernem območju Mura-Drava-Donava, ki zajema sedemnajst Natura 2000 območij in druga zavarovana območja.

Projekt POSEIDONE je bil razvit v okviru programa Interreg Italija-Slovenija in je rezultat sodelovanja med italijanskimi in slovenskimi partnerji ter si prizadeva za trajnostno rabo in varstvo morskega okolja ter ohranjanje biotske raznovrstnosti. Projekt temelji na politiki zelena Evropa brez CO2 ter sledi ciljem Strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030.

V projektu LIFE-IP NATURA.SI Direkcija RS za vode izvaja 12 revitalizacijskih ukrepov na štirih območjih Nature 2000 na pilotnem območju Štajerske, večinoma na območjih Dravinjske doline in Dravinje s pritoki. Za ukrepe, prednostno namenjene ohranjanju ciljnih vrst Nature 2000 in njihovih habitatov, so odkupili 4,94 hektara zemljišč. Ukrepi prispevajo k ohranjanju oziroma obnovi naravne dinamike vodotokov in prehodnosti za vodne organizme.

LIFE OrnamentalIAS – Preprečevanje in obvladovanje negativnih vplivov okrasnih invazivnih tujerodnih rastlin na ogrožene evropsko pomembne habitatne tipe in vrste.

Kako lahko vsak od nas prispeva k ohranjanju mokrišč

Povečajmo svoje znanje o mokriščih: Več kot vemo o mokriščih, bolj bomo cenili njihov pomen. Iščimo informacije o lokalnih mokriščih, njihovi vlogi v ekosistemu in o grožnjah, ki jim pretijo.

Širimo znanje: Pogovorimo se o mokriščih s prijatelji, družino in sosedi. Organizirajmo delavnice ali predavanja o tej temi. Svoje znanje in izkušnje lahko ponudimo lokalnim skupnostim in prispevamo k ohranjanju mokrišč.

Zmanjšajmo svoj ekološki odtis:

  • Varujmo vodo: Zmanjšajmo porabo vode doma, v šoli in v službi. Izogibajmo se uporabi škodljivih kemikalij, ki lahko končajo v vodnih telesih.
  • Pravilno odlagajmo odpadke: Poskrbimo, da odpadki ne končajo v naravi, še posebej v bližini vodnih teles.
  • Zmanjšajmo porabo energije: S tem zmanjšamo tudi emisije toplogrednih plinov, ki prispevajo k podnebnim spremembam, ki ogrožajo mokrišča.
  • Podprimo lokalne pobude: Pridružimo se prostovoljnim akcijam: Udeležujmo se čistilnih akcij ob vodnih telesih, pomagamo pri obnovi mokrišč ali se pridružimo društvom, ki se ukvarjajo z varstvom narave.
  • Nakupujmo trajnostno: izbirajmo izdelke z manjšo embalažo: S tem zmanjšamo količino odpadkov, ki končajo na odlagališčih.
  • Kupujmo lokalno pridelano hrano: S tem zmanjšamo transportne poti in s tem povezane emisije.
  • Opozorimo na nepravilnosti: Prijavimo onesnaževanje: Če opazimo, da nekdo onesnažuje vodno telo ali mokrišče, to prijavimo pristojnim organom.

Vabimo vas, da se nam pridružite v praznovanju svetovnega dneva mokrišč! Spoznajte lepote in pomen mokrišč vašega območja, ozaveščajte o pomenu teh dragocenih ekosistemov, pridružite se lokalnim pobudam in dogodkom posvečenim tem dragocenim ekosistemom in prispevajte k njihovi ohranitvi!