Spletni portal Preiskovalno.si je 12. decembra 2024 objavil prispevek z naslovom Razkrivamo nov vladni nakup: Cena enega m2 višja kot pri Litijski, energetska izkaznica neveljavna in nato 15. decembra 2024 še prispevek z naslovom Nadaljevanje: Kako so pri Boštjančičevih kupovali prostore v Lesnini, odločitev je padla v rekordnih 7 dneh!

Ker prispevka vsebujeta večje število zavajajočih podatkov in neresničnih navedb, je Ministrstvo za javno upravo od medija - skladno z Zakonom o medijih - dvakrat zahtevalo prikaz nasprotnih dejstev oziroma objavo popravka (13. in 17. decembra 2024). Zaradi celovitih informacij objavljamo prikaz nasprotnih dejstev.

Slednje kljub dodatnim pozivom še ni bilo izvedeno. Na spletnem portalu Preiskovalno.si pa je bil 26. decembra 2024 objavljen nov prispevek z naslovom: Parmova 53: Novi dokazi o vprašljivem vladnem nakupu; zato na spletni strani ministrstva opozarjamo na napačne navedbe medija ter v nadaljevanju predstavljamo nasprotna dejstva ali okoliščine, s katerimi bistveno dopolnjujemo navedbe v vseh treh prispevkih. 

Naslov in vsebina prispevka Razkrivamo nov vladni nakup: Cena 1 m² višja kot pri Litijski, energetska izkaznica neveljavna primerja različni vsebini.

Objekta se nahajata v popolnoma neprimerljivih stanjih. Objekt na Litijski 51 zahteva poseg odstranitve vseh delov objekta do armirano betonske konstrukcije. Objekt na Parmovi ulici omogoča takojšnjo vselitev. Zelo nenavadno bi bilo, če bi bila cena objekta na Parmovi ulici enaka ali nižja od cene objekta na Litijski.

Sklop objavljenega besedila in podnaslov Prvo dejstvo – Kupovali so pri ministru Klemnu Boštjančiču sta neresnična.

Vsi postopki in posledično dokumenti so bili izdelani na Ministrstvu za javno upravo, zato so tudi podpisani s strani Ministrstva za javno upravo.

V sklopu besedila Drugo dejstvo – Samo ena ponudba niso zajeta izjemno pomembna dejstva ter informacije glede uporabe Zakona o javnem naročanju (ZJN-3), zato je prikaz nasprotnih dejstev in informacij ključen.

• ZJN-3 ne ureja pridobivanja in najemanja nepremičnin (27. člen ZJN-3) – naveden je napačen zakon.
• Citirano besedilo ne izhaja iz ZJN-3, pač pa s spletnega portala e-JN in se nahaja pri odgovoru na vprašanje Ali mora naročnik za evidenčna naročila predhodno pridobiti najmanj tri ponudbe? Torej pri vprašanju, ki se nanaša na postopek evidenčnih naročilih, ki ga ZJN-3 ne ureja.
• V tem segmentu niso navedene informacije, ki so bile mediju posredovane, in sicer, da to ni bil edini informativni poziv za pridobitev nepremičnine, da smo vse prejete ponudbe mediju poslali in da so bili vsi informativni pozivi za zbiranje ponudb tudi javno objavljeni. Pri čemer tudi pojasnjujemo, da informativnega zbiranja ponudb ni obligatorno izvesti po nobenem od veljavnih področnih predpisov, ki urejajo pridobivanje nepremičnin.

V sklopu besedila z naslovom Tretje dejstvo – Cena višja kot pri Litijski, zaradi afere je morala odstopiti ministrica Socialnih demokratov (SD) gre za neustrezno in zavajajočo primerjavo.

Ponavljamo, da primerjava cen objekta na Litijski 51 v Ljubljani in objekta na Parmovi 53 v Ljubljani ni mogoča, ker gre za dva neprimerljiva objekta. Objekt na Parmovi 53 v Ljubljani je namreč v svoji polni funkcionalnosti, temu seveda pri objektu na Litijski 51 v Ljubljani ni tako.

Če bi želeli, Ministrstvo za javno upravo lahko omogoči vpogled v cenitev objekta, ki jo je izvedla sodna cenilka, ki jo je angažiralo ministrstvo in vsebuje dosežene cene nepremičnin v istem objektu v letu 2023; hkrati pa je v investicijski dokumentaciji, ki jo je omenjen medij dobil na vpogled, navedeno, da je cena konkretne nepremičnine na m2, po portalu Trgoskop, ki ga v večini uporabljajo tudi cenilci, 26 odstotkov nižja od povprečne prometne tržne vrednosti nepremičnin primerljivega obdobja.

Sklop besedila z naslovom Četrto dejstvo – Prodajalec kljub energetski izkaznici priložil dodatno – neveljavno! ne zajema pojasnila, ki smo ga posredovali, saj ima objekt veljavno energetsko izkaznico.

Objekt ima veljavno energetsko izkaznico.

Objekt je bil kupljen na podlagi Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti, ki v tretjem odstavku 43. člena določa, da se za delovanje organov državne uprave lahko z nakupom pridobivajo le stavbe, ki izpolnjujejo vsaj minimalne zahteve glede energetske učinkovitosti, kot jih določa predpis, ki ureja upravljanje z energijo v javnem sektorju, kadar so kumulativno izpolnjeni vsi z zakonom navedeni pogoji - to je, da je pridobivanje v skladu s stroškovno učinkovitostjo, ekonomsko izvedljivostjo, širšo trajnostjo, tehnično ustreznostjo in zadostno konkurenco. Ker v konkretnem primeru vsi pogoji za zahtevo niso bili izpolnjeni, je bilo Ministrstvo za javno upravo upravičeno z nakupom pridobiti v last tudi predmetni del stavbe.

Sklop besedila in zapis z naslovom Peto dejstvo – Nakup, s katerim bo UPPD dobil 100 kvadratnih metrov več za ceno 1,3 milijona evrov! je zavajajoč in nepopoln.

Zapis je napačen, Urad za preprečevanje pranja denarja (UPPD) z nakupom pridobi 742,8 m² prostorov. Ne drži, da dobi 100 m² več, ker ne ostaja na prejšnjem naslovu. Dejstvo je, da bo izpraznjene prostore zasedlo Ustavno sodišče Republike Slovenije, ki tako pridobi 600 m² več poslovnih površin.

Ustavno sodišče Republike Slovenije je namreč že 3. decembra 2021 na takratnega ministra za javno upravo, takratnega ministra za pravosodje in takratnega ministra za finance poslalo dopis, iz katerega izhaja nevzdržna prostorska problematika Ustavnega sodišča, ki jo je nujno treba rešiti. Dopis je bil v vednost poslan tudi takratnemu predsedniku Republike Slovenije, takratnemu predsedniku Vlade Republike Slovenije, takratnemu predsedniku Državnega zbora Republike Slovenije in takratni vodji Državnega odvetništva Republike Slovenije. Dopis je bil v okviru zaprošene dokumentacije posredovan tudi mediju.

Država je imela le eno samo ponudbo, ki so jo takoj sprejeli in to še pred potekom roka za zbiranje ponudb.

Poleg že vsega pojasnjenega pod točko 3 dodajamo še, da je Ministrstvo za javno upravo s postopki iskanja nepremičnine - na podlagi pobude Ustavnega sodišča in Ministrstva za pravosodje - začelo v letu 2021. Logično in naravno je, tudi na simbolni ravni razumljivo, da se ne bo selilo Ustavno sodišče; temveč je bilo v duhu sodelovanja med različnimi vejami oblasti treba poiskati nadomestne prostore za UPPD. Pogodba za nakup nepremičnine na Parmovi ulici 53 je bila sklenjena 24. junija 2024. To je praktično formalnopravno tudi prvi trenutek, ko posel pridobitve konkretne nepremičnine prinaša obveznosti za Ministrstvo za javno upravo. V primeru prejema celovito ugodnejše ponudbe, kar pa se ni zgodilo, bi ministrstvo ponudbo preučilo in sprejelo najgospodarnejšo odločitev.  

Pridobivanja nepremičnin, kot že navedeno, ne ureja Zakon o javnem naročanju (ZJN-3) in niti postopkovno kakšen drug zakon, ki bi torej procedure pridobitve časovno opredeljeval in pogojeval.

Sporazum o primopredaji prostorov med ministrstvom, UPPD in Ustavnim sodiščem v mesecu januarju 2025 je sklenjen.

Ob tem pa dodajamo, da je Ministrstvo za javno upravo omenjenemu mediju ponudilo tudi možnost sestanka za razjasnitev dejstev; saj se zavedamo, da je obravnava stvarnega premoženja države zahtevna, kompleksna in odgovorna tematika, zato smo tudi sicer vedno na voljo za pojasnila glede postopkov in vsebinske materije.