Indeks enakosti spolov je ključno orodje za pripravo politik ter pokazatelj napredka na področju enakosti spolov v Evropski uniji (EU) skozi čas. Indeks, ki meri napredek in vrzeli (neenakosti) med ženskami in moškimi od leta 2005, se osredotoča na šest osrednjih področij (delo, denar, znanje, čas, moč in zdravje) ter dve stranski področji (prekrivajoče se neenakosti in nasilje). Države članice EU so ocenjene z oceno od 1 do 100, pri čemer 1 pomeni popolno neenakost in 100 popolno enakost.

EU povprečje v letu 2024 znaša 71,0 od 100 točk, kar pomeni 0,8-odstotno izboljšanje indeksa za leto 2023 in skupno izboljšanje za 7,9 točke od leta 2010. Izboljšanje indeksa enakosti spolov, čeprav majhno, kaže, da se premikamo v pravo smer. Vendar pa številne in sočasne krize in preobrazbe prinašajo nove izzive. Podatki namreč kažejo, da podnebne, digitalne, demografske in geopolitične spremembe močno vplivajo na življenje žensk in moških iz različnih družbenih okolij. Zelene in digitalne politike EU ter politike za oživitev gospodarstva premalo upoštevajo tako vpliv teh pretresov na enakost spolov kot tudi koristi enakosti spolov za trajnostno prihodnost.

Slovenija je ena od 13 držav članic, ki presegajo prag 70 točk. Glavni dejavnik, ki je prispeval k izboljšanju ocene Slovenije v primerjavi z lani je povečanje za 2,9 točke na področju moči. Od leta 2010 je Slovenija na tem področju najbolj napredovala, in sicer za 17,9 točke, kar gre pripisati predvsem večji udeležbi žensk na položajih odločanja v politiki. Slovenija je leta 2022 dobila prvo predsednico države ter spolno uravnoteženo sestavo Državnega zbora. Slovenija si prizadeva za uravnoteženo zastopanost na položajih odločanja tudi v gospodarstvu. Pred kratkim je bila sprejeta tudi novela Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1M), katere name je spodbuditi gospodarske družbe k doseganju bolj uravnotežene zastopanosti žensk in moških na najvišjih vodilnih mestih.

Po drugi strani pa je za Slovenijo precej kritičen upad na področju znanja, kar je predvsem posledica zmanjšanja števila točk na podpodročju segregacije za 1 točko, kjer Slovenija s 46,1 točke zaseda 25. mesto (padec za tri mesta od leta 2021). V Sloveniji namreč izziv za prihodnost predstavlja spolna segregacija na področju izobraževanja. 42 odstotkov študentk v primerjavi s 17 odstotkov študentov se šola na področju izobraževanja, zdravstva in blaginje ali humanistike in umetnosti. 

Najboljši rezultat tudi letos dosega Švedska (82,0), ki kot edina država članica presega mejo 80 točk, sledita ji Danska in Nizozemska (obe 78,8). Najslabše se je tudi letos odrezala Romunija (57,5), ki ji sledita Madžarska (57,8) in Grčija (59,3).

Podrobnejši podatki za Slovenijo so dostopni na spletni strani Inštituta za enakost spolov (v angleščini).