Svet za konkurenčnost razpravljal o prihodnosti evropske konkurenčnosti
Ministri so se strinjali, da mora konkurenčnost evropskega gospodarstva (p)ostati v središču obdobja nove Evropske komisije. Pozvali so k hitrim in učinkovitim ukrepom za povečanje produktivnosti, ob hkratnem podpiranju trajnostne in vključujoče rasti ter ohranjanju evropskega socialno-ekonomskega modela. Ta poziv široko odražajo tudi Sklepi predsedstva o prihodnosti evropske konkurenčnosti, ki so bili podprti s strani pretežne večine držav članic.
»EU mora oblikovati novo strategijo za zapolnitev inovacijskega zaostanka, uskladitev razogljičenja s konkurenčnostjo in krepitev gospodarske varnosti z zmanjšanjem odvisnosti,« je izpostavil državni sekretar Frangež. »Ne smemo pozabiti na vlogo industrijske politike, da ustvarimo gospodarstvo, kot si ga želimo.« Državni sekretar je pozval k pragmatičnemu pristopu do energetske politike in tehnološke nevtralnosti razogljičenja, tako da bo za zastavljene cilje mogoče uporabiti vse dostopne vire. Glede financiranja pa je poudaril, da je pomembna predvsem presoja tveganja. »Če je to visoko, je ključno, da se tveganja porazdeli, da se presežejo strateške odvisnosti,« je zaključil Frangež.
Drugi del politične razprave je bil namenjen boljši zakonodaji v EU, ki je eden od stebrov konkurenčnosti. Cilji agende za boljše pravno urejanje so zagotavljanje, da oblikovanje politik EU temelji na dokazih, enostavnejša in boljša zakonodaja EU ter izogibanje nepotrebnim bremenom ter vključevanje državljanov, podjetij in deležnikov v postopek odločanja.
Državni sekretar Frangež je med ključnimi elementi izpostavil pomen hitrosti odločanja, enostaven pristop ter bolj jasna besedila, tako da jih bodo brez težav razumeli tisti, ki jih dejansko uporabljajo. »Slovenija močno podpira ambiciozen pristop pri pravnem urejanju, ne le kot politično pobudo, pač pa predvsem kot gospodarski imperativ. Ko mora slovensko podjetje za poslovanje v drugi državi članici zaposliti svetovalca za skladnost, si moramo priznati, da smo se oddaljili od naše prvotne vizije resnično integriranega enotnega trga. Spremembe so zato nujne.«
V okviru točke razno je madžarsko predsedstvo Svetu EU podalo informacijo o nekaterih zakonodajnih predlogih v obravnavi, EK pa je predstavila Poročilo mreže odposlancev za MSP za leto 2024 Svetu za konkurenčnost. Predstavljeni so bili predlogi za nadaljnje korake v biogospodarstvu, izkoriščanje prednosti biotehnološke revolucije ter o razvoju evropske proizvodnje baterij.
Nekaj držav članic je tudi predstavilo skupni poziv za prenovljeno avtomobilsko politiko v EU, ki bi temeljil na ravnovesju interesov med politiko konkurenčnosti in podnebnimi ambicijami. Državni sekretar Frangež je izpostavil: »Ne moremo iti naprej tako, da gremo nazaj. Zastavljenih podnebnih ciljev zato ne smemo zatajiti, je pa nujno, da pomagamo industriji, da jih doseže.« Evropsko komisijo je pozval, da omili pristop k doseganju emisijskih ciljev za leto 2025, da evropske avtomobilske industrije ne kaznujemo zaradi zastoja na trgu električnih vozil. Namesto financiranja kazni je potrebno te vire usmeriti v razvoj novih prebojnih tehnologij v avtomobilski industriji, pri tem pa se ne osredotočiti le na ponudbeno stran, ampak da z več pozornosti na strani povpraševanja bolje razvijemo evropski trg električnih vozil.«