Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) prek Ciljnega raziskovalnega programa (CRP) že 30 let zagotavlja ključno podporo raziskavam v kmetijstvu, pri čemer so raziskovalni projekti usmerjeni v strateške prioritete nacionalnih programov iz posameznih programskih obdobij. Trenutno veljaven program je opredeljen v resoluciji Naša hrana, podeželje in naravni viri od leta 2021.

Na današnji predstavitvi je ministrica Mateja Čalušić v nagovoru poudarila pomen izvajanja ciljno raziskovalnih projektov za razvoj kmetijstva v prihodnje: »Vesela sem, da so bili projekti izpeljani. Ti prispevajo k prihodnosti in razvoju kmetijstva. Dosedanje izkušnje kažejo, da je ob pomoči ciljnega raziskovalnega programa mogoče v veliko večjem obsegu podpreti izvajanje nacionalnih strategij po posameznih področjih dela našega ministrstva, rezultati raziskav pa se tudi uspešno prenašajo v kmetijsko prakso in prispevajo k tehnološkemu razvoju in povečevanju inovacij v praksi.« Dodala je, da bo v prihodnje objavljen še en javni razpis v višini pet milijonov evrov.

Na predstavitvi projektov je bila prisotna tudi direktorica ARIS dr. Špela Stres. V svojem nagovoru je poudarila: »CRP, ki nastajajo v sodelovanju med ARIS in MKGP, omogočajo prihodnost zanamcem. ARIS na področju CRP sodeluje z vsemi ministrstvi, najobsežnejši je program z MKGP. ARIS in MKGP sodelujeta že od 2011, leta 2022 je bil podpisan sporazum za izvajanje programa do leta 2027. ARIS je hvaležna raziskovalcem, ker razumejo pomen CRP-ov in ministrstvom, ker podpirajo povezovanje. Velika zahvala pa gre tudi sodelavcem agencije, ki profesionalno in predano podpirajo delovanje celotnega sistema CRP.«

V vsakem programskem obdobju so izvedeni trije do štirje razpisi, in sicer vsako drugo leto. Za posamezen razpis se izoblikujejo prioritetne teme na podlagi poziva zunanjim deležnikom in na podlagi sektorskih prioritet v okviru MKGP, ki so pomembne za razvoj resornih področij. Tokrat so bili predstavljeni naslednji projekti:

• nanopore visokozmogljivo sekvenciranje mikrobnih genomov za razrešitev epidemioloških in diagnostičnih vprašanj v rastlinski patologiji (Nacionalni inštitut za biologijo),
• načini odvzema vzorcev pri prepovedanih vrstah prostoživečih živali in razvoj molekularnih orodij za zagotavljanje sledljivosti z identifikacijo in deponiranjem genskega materiala (Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani),
• odkrivanje in z vodo povezana epidemiologija porajajočih se tobamovirusov, ki okužujejo kmetijske rastline (Nacionalni inštitut za biologijo),
• razvoj in optimizacija nekemičnih načinov zatiranja rastlinskih škodljivcev z namenom njihove implementacije v sisteme trajnostnega kmetijstva (Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani),
• digitalizacija teroirjev slovenskih vinogradov (Kmetijski inštitut Slovenije),
• razvoj multimetode za ugotavljanje ostankov prepovedanih zdravil v živilih (Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani),
• možnosti razvoja zeliščarstva v Sloveniji (Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije),
• izgradnja teoretičnega modela za gradnjo cene kmetijskih in živilskih proizvodov v verigah preskrbe s hrano v Sloveniji (Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru),
• vir trotov ter njihov doprinos h genetskemu napredku pri medonosni čebeli (akronim: SimTROT) (Kmetijski inštitut Slovenije).

Rezultati raziskovalnih projektov pomembno pripomorejo k prilagajanju kmetijske politike, oblikovanju strategij, razvoju novih tehnologij v kmetijstvu v povezavi z varstvom okolja in ohranjanjem kulturne krajine, pridelavi zdrave hrane in varovanju in zaščiti potrošnika, razvoju podeželja in večnamenskosti kmetijstva, krožnemu in biogospodarstvu. Del raziskav pa je takih, katere rezultate je treba še pred uporabo v praksi tudi preveriti v tesnem sodelovanju med raziskovalci, svetovalno službo in kmeti, kar pa ministrstvu omogočajo tudi drugi instrumenti in ukrepi, ki se izvajajo v okviru projektov EIP, pilotnih projektov in podobno.

Dosedanje izkušnje kažejo, da je ob pomoči CRP mogoče v veliko večjem obsegu podpreti izvajanje nacionalnih strategij po posameznih področjih dela ministrstva, rezultati raziskav pa se tudi uspešno prenašajo v kmetijsko prakso in prispevajo k tehnološkemu razvoju in povečevanju inovacij v praksi.