Mladi vstopajo v kulturni sektor v različnih vlogah: kot šolajoči, kot profesionalni kulturni delavci in delavke, prek ljubiteljskih organizacij in kot občinstvo (bralci in bralke, obiskovalci in obiskovalke, gledalci in gledalke, poslušalci in poslušalke). 

Ministrstvo za kulturo podpira delovanje mladih v kulturi z različnimi ukrepi

Prehod iz šolanja na poklicno pot

Prehod iz šolanja oziroma študija na poklicno pot je za mlade obdobje, polno izzivov, zato mu na Ministrstvu za kulturo posvečamo posebno pozornost. V okviru prenove Uredbe o samozaposlenih v kulturi smo predvideli lažji prehod iz študija v poklicno vlogo. Poleg tega zagotavljamo plačana pripravništva v javnih zavodih s področja kulture ter obširno štipendijsko politiko za poklice v kulturi. Razpisi za štipendije za specializirane poklice v kulturi so bile v zadnjih dveh letih prenovljeni, tako da so štipendije Ministrstva za kulturo zdaj združljive z drugimi štipendijami, razpisi pa so prilagojeni in bolj življenjski, saj predvidevajo tudi most do profesionalnega delovnega okolja po zaključku študija. Na javnem razpisu za usposabljanje ali izobraževanje v tujini, ki je odprt do 9. decembra, lahko mladi pridobijo tudi sredstva za krajša usposabljanja na različnih področjih.

Profesionalno delovanje mladih na področju umetnosti

Ob lanskoletnih spremembah javnih razpisov na področju ustvarjalnosti za enoletne projekte smo v podporo profesionalnega delovanja mladih na področju umetnosti zagotovili zamejitev sredstev, namenjenih mladim prijaviteljem. Tako mladim ustvarjalcem zdaj ni treba več tekmovati za sredstva z uveljavljenimi umetniki. Obenem smo prilagodili tudi merilo medijske odzivnosti, saj mediji v zadnjem času umetnosti namenjajo zgolj omejeno količino prostora in časa, pogosto pa o projektih mladih, še neuveljavljenih umetnikov sploh ne poročajo. Prav zaradi tega na ministrstvu podpiramo delo umetnostnih kritikov prek finančno okrepljenega razpisa za delovne štipendije ter namenskih sredstev za vsebine posebnega pomena na področju medijev, kamor spadata tako umetnost kot mladinsko delo. Za literarne kritike in recenzente sredstva razpisuje tudi Javna agencija za knjigo.

Vstop v polje kulture prek ljubiteljskih organizacij

Mladi v polje kulture vstopajo tudi prek ljubiteljskih organizacij. Na ministrstvu podpiramo in spodbujamo ljubiteljsko kulturno dejavnost prek Javnega sklada za kulturne dejavnosti, ki objavlja tako razpise za delovanje posameznih društev kakor tudi razpise za opremo in vlaganje v prostore, v katerih delujejo mladinske organizacije. Delovanje mladih na področju ljubiteljske kulture prepoznavamo kot pomemben dejavnik pri gradnji in razvoju skupnosti, tako v urbanih okoljih, kjer je zavedanje o skupnosti oslabljeno, kakor na podeželju, kjer se številna območja soočajo z izseljevanjem mladih. Mladi lahko prav z udejstvovanjem v kulturi najdejo svoje mesto v družbi in si osmislijo med drugim tudi svoje širše družbeno delovanje.

Mladi kot občinstvo ter geografska dostopnost kulturnih prireditev in ustanov

V največjem obsegu pa mladi v kulturo vstopajo kot bralci in bralke, obiskovalci in obiskovalke, gledalci in gledalke, poslušalci in poslušalke, torej kot občinstvo. Na ministrstvu se aktivno odzivamo na problematiko geografske dostopnosti kulturnih ustanov in prireditev. Na eni strani izvajalce javnega potniškega prometa spodbujamo, da se z urniki in trasami prilagodijo lokacijam in terminom kulturnih dogodkov, na drugi strani pa za dostopnost skrbimo z zagotavljanjem javnih pozivov in razpisov za gostovanje vrhunske umetniške produkcije po državi.

Velik korak pri zagotavljanju dostopnosti je bil narejen v času Festivala Borštnikovo srečanje v Mariboru. Na pobudo Ministrstva za kulturo so Slovenske železnice s posebnim voznim redom, to je dodatnimi vlaki, omogočile, da se je festivala udeležilo tudi občinstvo iz drugih delov Slovenije. Primer dobre prakse je med drugim tudi sodelovanje med Slovenskim narodnim gledališčem Drama Ljubljana in Ljubljanskim potniškim prometom. Na Ministrstvu za kulturo si bomo v letu 2025, ko bosta naziv evropske prestolnice kulture nosili Nova Gorica in Gorica, prizadevali, da bodo ponudniki javnega prevoza občinstvu iz vse Slovenije omogočili, da se udeležijo prireditev v Novi Gorici in Gorici. 

Mladi imajo svež pogled na svet in lahko ponudijo inovativne predloge za reševanje problematike

Ministrica dr. Asta Vrečko je poudarila pomembnost srečanja za ministrstvo, saj imajo mladi svež pogled na svet in lahko ponudijo inovativne predloge za reševanje problematik. Obenem pa lahko organizacije zaradi stika s članstvom na terenu poročajo o konkretnih izzivih, s katerimi se mladi srečujejo. Posebej je omenila njihov doprinos pri iskanju odzivov na vplive, ki jih bo na polje kulture imela umetna inteligenca v bližnji prihodnosti. Kot je povedala ministrica za kulturo, so v novi Resoluciji o Nacionalnem programu za kulturo 2024–2031 predvideni posebni ukrepi za mlade, veliko pa je tudi takšnih, pri katerih sicer mladi niso posebna ciljna skupina, a bodo učinki ukrepov pozitivni tudi za to pomembno družbeno skupino.

Predstavniki mladinskih organizacij so v pogovoru pojasnili, da se izraz mladi nanaša na starostno širok okvir, znotraj katerega imajo predstavniki različnih starostnih skupin različne potrebe. Mladi so, skladno z resolucijo o Nacionalnem programu za mladino, namreč vse osebe med 15. in 29. letom. Med drugim so opozorili na stanovanjsko problematiko, ki se sektorja kulture dotika zlasti, kadar se mladi lotijo obnove kulturne dediščine.

Ministrici dr. Asti Vrečko so se zahvalili, da se redno udeležuje sej Sveta Vlade Republike Slovenije za mladino, ter pohvalili odzivnost ministrstva na pobudo za srečanje. Poudarili so, da je za delo mladinskih organizacij pomembno, da imajo možnost opozarjati na izzive, ki se tičejo posebno mladih.

Kot je ob koncu srečanja poudarila ministrica, je trajni dialog z mladimi, predstavniki mladinskih organizacij in člani Sveta Vlade Republike Slovenije za mladino zelo dobrodošel in ga zato na ministrstvu podpiramo in spodbujamo. Ministrica je predstavnike mladinskih organizacij povabila, naj se z vprašanji vedno obrnejo na strokovne službe ministrstva.

Poleg predstavnikov različnih mladinskih organizacij so se srečanja udeležili tudi člani in članice Sveta Vlade Republike Slovenije za mladino.