Sporno oglaševanje prehranskih dopolnil v medijih pod budnim očesom inšpekcijskih služb
Zdravstveni inšpektorat RS (ZIRS) pri nadzoru oglaševanja prehranskih dopolnil ugotavlja številne ponavljajoče se kršitve zakonodaje, ki ureja oglaševanje prehranskih dopolnil. Število kršitev narašča, zlasti tistih najbolj zavajajočih s pripisovanjem učinkov zdravljenja. Potrošnikom pred nakupom prehranskih dopolnil, ki se zavajajoče predstavljajo, svetujejo kritično presojo.
Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (AKOS) tačas omogoča posvetovanje za izdajatelje televizijskih programov za njihovo samostojno presojo ustreznosti oglaševanja prehranskih dopolnil. V nadaljevanju pa bo agencija izvajala inšpekcijski nadzor oglaševanja v televizijskih programih in ukrepala zoper izdajatelje, ki bodo neustrezna sporočila predvajali. Agencija namreč poudarja, da so mediji odgovorni za predvajanje vsebin v svojih televizijskih programih, k čemur jih zavezuje zakonodaja. Zakon o avdiovizualnih medijskih storitvah določa, da oglasna sporočila v televizijskih programih in storitvah na zahtevo ne smejo spodbujati vedenja ali dejanj, ki škodujejo ali bi lahko škodovala zdravju ter ne smejo tržiti izdelkov, ki niso zdravila, a se predstavljajo z lastnostmi za zdravljenje in preprečevanje bolezni, in tako predstavljajo tveganje za javno zdravje.
Inšpektorat RS za kulturo in medije je pristojen za nadzor nad izvajanjem določil Zakona o medijih, v okviru tega pa nadzor nad izdajatelji radijskih programov, tiskanih medijev in elektronskih publikacij. Pridružuje se stališču agencije glede odgovornosti medijev. V prihodnje bo v sodelovanju s pristojnimi institucijami stopnjeval skupne aktivnosti v okviru preventivne akcije, nato pa izvajal nadzor nad oglaševanjem prehranskih dopolnil v radijskih programih, tiskanih medijih in v elektronskih publikacijah.
AKOS ne oporeka morebitnim koristim prehranskih dopolnil za posameznika. Tudi oglaševanje prehranskih dopolnil je v Republiki Sloveniji seveda dovoljeno, a ima omejitve. Potrošnika se ne sme zavajati z obljubami o ozdravitvi, ga posredno odvračati od uradnega zdravljenja oziroma pri njem vzbujati lažnega upanja, da lahko z njihovim uživanjem prepreči ali ohrani svoje zdravje.
Na Ministrstvu za zdravje dodajamo, da so prehranska dopolnila po zakonodaji EU opredeljena kot živila, ki morajo biti varna za uživanje, kar pomeni, da ne smejo predstavljati tveganja za zdravje posameznika. Namenjena so dopolnjevanju običajne prehrane in ne preprečevanju, zdravljenju ali lajšanju bolezni in bolezenskih težav, zato jih ne smemo enačiti z zdravili. Zakonodaja zanje ne zahteva dokazov učinkovitosti, kot to sicer velja za zdravila.
Celotni zapis po novinarski konferenci je objavljen na strani Agencije za komunikacijska omrežja in storitve.