Na dogodku je uvodne besede podala direktorica UOIM mag. Katarina Štrukelj, ki je dejala, da urad že vrsto let črpa evropska sredstva, ki so namenjena prosilcem za mednarodno zaščito in osebam s priznano mednarodno zaščito. Ključni finančni instrument, ki ga uporabljajo, je Sklad za azil, migracije in vključevanje (Asylum, Migration and Integration Fund - AMIF). Katarina Štrukelj je poudarila: »AMIF je finančni instrument, ki  podpira ukrepe, povezane z azilom, zakonitim priseljevanjem in vključevanjem državljanov tretjih držav, ter operacije s področja vračanja državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo na območju EU.« Sklad AMIF opredeljuje štiri specifične cilje, ki jim sledi država v finančnem obdobju 2021-2027, za njihovo izvajanje pa je namenjenih dobrih 55 milijonov evrov. In kaj konkretno UOIM dela na tem področju? Direktorica UOIM je pojasnila, da UOIM pripravlja programe, objavlja razpise in izbira izvajalce tako za področje sprejema kot integracije. Na ta način Slovenija financira tečaj učenja slovenskega jezika na osnovni ravni, izvaja opismenjevanje in orientacijske programe, programe, namenjene ozaveščanju družbe, in tako naprej. Prav tako pa v primeru postojnskega projekta iz evropskih sredstev financirajo tudi zaposlitve za uslužbence, ki skrbijo za mladoletnike brez spremstva ter prostočasne aktivnosti, ki jih izvajajo nevladne organizacije. Direktorica UOIM je dodala, da si na UOIM prizadevajo nekatere razpise spustiti na lokalno raven. »To so naši načrti za prihodnost,« je dejala direktorica UOIM Katarina Štrukelj.

Projekt namestitev in oskrbe mladoletnikov brez spremstva, ki je bil uvrščen med 20 primerov dobre prakse porabe evropskih sredstev,  je predstavila vodja nove namestitvene kapacitete za mladoletne osebe brez spremstva Lea Pignar, vodja splošnega sektorja na UOIM Mateja Fabina pa je predstavila javne razpise Sklada za azil, migracije in vključevanje. Priložnosti, ki jih ponujajo evropski skladi, je predstavila dr. Simona Breščanski z Ministrstva za notranje zadeve, Nataša Florjančič z Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport pa je spregovorila o aktualnih in napovedanih javnih razpisih evropske kohezijske politike v obdobju 2021-2027. Okrogle mize se je udeležil tudi direktor Regionalne razvojne agencije Zeleni kras Boštjan Požar, ki je predstavil izzive in cilje Primorsko-Notranjske regije.