Smernice določajo tudi srednjeročne usmeritve zdravstvene politike za leto 2026. Namen smernic je nasloviti ključna področja oziroma prednostne naloge na področju zdravstva, med katerimi so:

• kakovost (šest usmeritev)
• dostopnost (22 usmeritev)
• učinkovitost (devet usmeritev)
• motiviran in zavzet kader ter zdravstvena opolnomočenost vseh prebivalk in prebivalcev Slovenije (štiri usmeritve)

Na področju kakovosti se bo v letu 2025 med drugim vzpostavil sistem, ki bo vezal plačilo zdravstvene storitve na predhodno posredovanje vseh podatkov in dokumentov v Centralni register podatkov o pacientu (CRPP). Na podlagi meritev ogljičnega odtisa bodo bolnišnice pristopile k izdelavi strategij za njegovo zmanjšanje.

Za izboljšanje dostopnosti do zdravstvenih storitev bo v državnem presejalnem programu DORA zagotovljen dodaten krog presejanja za ženske po 70. letu starosti, ki sicer ne bi bile več vabljene v program. Prav tako se zagotovi širitev program DORA na ženske, stare od 45 do 49 let, sprva pilotno, nato pa glede na odzivnost in potrebe predvidoma za celotno populacijo. Smernice naslavljajo tudi problematiko dostopnosti do fizioterapevtskih obravnav. Programi skupine primerljivih primerov (SPP) se bodo razširili, ambulante za neopredeljene pa bodo s 1. januarjem 2025 preoblikovane v ambulante za boljšo dostopnost.

Na področju učinkovitosti se bo med drugim nadaljevala prenova modelov financiranja ambulant družinske medicine in otroško šolskega dispanzerja. Cene zdravstvenih storitev v okviru akutne bolnišnične obravnave, ki se plačujejo na podlagi SPP, se bodo uskladile glede na zahtevnost obravnav, vključno z izvajanjem neprekinjenega zdravstvenega varstva (NZV).

Za namen zdravstvene opolnomočenosti prebivalk in prebivalcev Slovenije bo do konca leta 2025 izdelana platforma za samostojno triažo pacienta. Ta bo pacientom omogočala, da pred stikom z zdravstveno službo preverijo, ali simptomi, ki jih imajo, zahtevajo pregled pri zdravniku ali zadostujejo ukrepi samozdravljenja.