Skoči do osrednje vsebine

Kako (še zlasti) poleti poskrbimo za varnost hrane

Sezona piknikov je v polnem razmahu, zato Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin opozarja, da je v vročih dneh še zlasti pomembno ustrezno poskrbeti za varnost živil. Pri piknikih na prostem sta higiena in pravilna priprava hrane ključnega pomena za preprečevanje bolezni, ki se lahko prenašajo s hrano.

Pri ravnanju s hrano je treba vedno, še zlasti pa v obdobju visokih temperatur in pri pripravi hrane na prostem, upoštevati osnovne smernice varnega ravnanja s hrano, kot so vzdrževanje čistoče, ločevanje surovih in termično obdelanih živil, dobra termična obdelava, shranjevanje živil na primerni temperaturi, uporaba neoporečne vode in varnih surovih živil.

Vzdrževanje čistoče

Mikroorganizmi, ki lahko vplivajo na zdravje ljudi, so prisotni v zemlji, vodi, živalih in ljudeh. Prenašajo se z rokami, čistilnimi krpami in pripomočki, kot so deske za rezanje. Na živilo se lahko prenesejo ob najmanjšem stiku in povzročijo bolezni, ki se prenašajo s hrano.

Nasveti za vzdrževanje čistoče:

  • roke si umijemo pred rokovanjem z živili in večkrat med pripravo jedi;
  • roke si umijemo po uporabi stranišča;
  • umivamo in razkužujemo vse površine in pripomočke za pripravo hrane;
  • kuhinjo in živila zavarujemo pred žuželkami, škodljivci in drugimi živalmi.

Ločevanje surovih in kuhanih živil

Surova živila, še posebej meso, perutnina in morski sadeži ter njihovi sokovi lahko vsebujejo mikroorganizme, ki se lahko med pripravo in shranjevanjem prenesejo na druga živila.

Nasveti za ločevanje živil:

  • surovo meso, perutnino in morske sadeže vedno ločimo od ostalih živil;
  • za pripravo surovih živil uporabimo ločeno opremo in pripomočke, kot so noži in rezalne deske;
  • živila shranjujemo v zaprtih posodah, s čimer preprečimo stik med surovimi in predelanimi živili.

Dobra toplotna obdelava

Z ustrezno toplotno obdelavo se uničijo skoraj vsi nevarni mikroorganizmi, vključno s patogenimi bakterijami, kot je salmonela. Študije so pokazale, da s kuhanjem pri temperaturi 70 stopinj Celzija (˚C) dodatno poskrbimo, da so živila varna za uživanje. Še posebej pazljivi moramo biti pri živilih, kot so mleto meso, zvita pečenka, večji kosi mesa in perutnina.

Nasveti za ustrezno toplotno obdelavo živil:

  • še zlasti meso, perutnino, jajca in morske sadeže vedno dobro toplotno obdelamo;
  • juhe in enolončnice segrejemo do temperature 70 ˚C, temperaturo kuhanja nadzorujemo s termometrom;
  • že kuhana živila pred zaužitjem ponovno dobro toplotno obdelamo;
  • živila shranjujemo na primerni temperaturi v hladilniku.

Shranjevanje živil na primerni temperaturi

Če živila hranimo na sobni temperaturi, se lahko mikroorganizmi zelo hitro razmnožijo. Rast mikroorganizmov upočasnijo ali ustavijo temperature pod pet ˚C ali nad 60˚C. Nekateri nevarni mikroorganizmi pa se množijo tudi pri temperaturi pod pet ˚C.

Nasveti za shranjevanje živil:

  • kuhanih živil ne puščamo na sobni temperaturi več kot dve uri;
  • vsa kuhana in pokvarljiva živila takoj shranimo v hladilnik (najbolje na temperaturi pod pet ˚C);
  • kuhana živila naj ostanejo vroča do postrežbe (najmanj 60˚C);
  • živil ne shranjujemo predolgo, tudi če so v hladilniku;
  • zamrznjenih živil ne odmrzujemo na sobni temperaturi.

Uporaba neoporečne vode in varnih surovih živil

Surova živila, vključno z vodo in rižem, so lahko okužena z nevarnimi mikroorganizmi in kemikalijami. Strupene kemikalije se lahko pojavijo tudi v pokvarjenih in plesnivih živilih. Tveganje se zmanjša s skrbno izbiro surovih živil, dobrim pranjem in lupljenjem živil.

Nasveti za neoporečno vodo in živila:

  • uporabljamo neoporečno vodo ali pa vodo prekuhamo;
  • izbiramo sveža in zdravstveno ustrezna živila;
  • iz varnostnih razlogov izbiramo živila, ki so predelana, na primer pasterizirano mleko;
  • po pretečenem roku uporabe živil ne uporabljamo;
  • sadje in zelenjavo temeljito operemo.
    • Varna hrana

      Obveznosti nosilcev živilske dejavnosti, mikrobiološka merila, zoonoze in programi nadzora salmonel, onesnaževala, ostanki pesticidov in veterinarskih zdravil, radioaktivnost in obsevana živila, aditivi, encimi, arome za živila ter ekstrakcijska topila, gensko spremenjena živila, nova živila, označevanje živil