Ministri za kmetijstvo in ribištvo v Bruslju o revitalizaciji podeželja
Madžarsko predsedstvo, ki je 1. julija prevzelo vodenje Sveta EU, je uvodoma predstavilo svoj polletni program dela. V ospredje postavljajo zagotavljanje prehranske varnosti in izboljšanje konkurenčnosti agroživilskega sektorja EU kot del strateškega cilja avtonomije EU. Zato je potrebna konkurenčna, na krize odporna trajnostna, kmetom prijazna in na znanju temelječa kmetijska politika.
Ministri so razpravljali o izzivih in rešitvah za preživetje podeželja, še zlasti z vidika generacijske prenove in demografskih izzivov, tudi v luči nadaljnje krepitve politike razvoja podeželja v okviru skupne kmetijske politike po letu 2027. Gre za Slovenijo zelo pomembno temo, saj je kar 87 odstotkov območja Slovenije podeželskega značaja, kjer živi 75 odstotkov vsega prebivalstva, kar pomeni, da je večina države odvisna od vitalnosti teh območij. Ministrica Čalušić je poudarila »pomen skupne kmetijske politike za razvoj podeželja ob hkratni potrebi po usklajenosti z drugimi politikami EU. Ključno je, da so politike EU usmerjene v trajnostni razvoj, nudijo podporo za družbeno in gospodarsko blaginjo ter dolgoročno preživetje podeželja.« Izpostavila je tudi pristopa od spodaj navzgor za lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost (angleško LEADER/Community Led Local Development - LEADER/CLLD), za spodbujanje napredka in participacije lokalnih skupnosti.
V okviru delovnega kosila so ministri razpravljali o pomenu varovanja evropskih tradicij pridelave in predelave hrane. Ministrica Čalušić se je strinjala, da mora »EU podpirati tradicionalne načine kmetovanja in s tem zagotavljati možnost samooskrbe, krepiti suverenost, prehransko varnost in neodvisnost pri proizvodnji hrane«. To je pomembno tudi z vidika ohranjanja kulturne raznolikosti, spodbujanja lokalnega gospodarstva, turizma ter trajnostnega kmetijstva in biotske raznovrstnosti. Opozorila je, da je »pred uvedbo novih sistemov pridelave in predelave treba slediti previdnostnemu načelu, celovito oceniti varnostne parametre in primerljivost s klasično pridobljenimi pridelki ob upoštevanju potreb ljudi in živali po hranilih.«
Ministri so se seznanili in razpravljali o trenutnem stanju vprašanj v zvezi z mednarodno trgovino s kmetijskimi proizvodi. Ministrica Čalušić je poudarila, da »Slovenija kot izvozno usmerjeno gospodarstvo v splošnem podpira sklepanje novih ter poglobitev in razširitev obstoječih trgovinskih sporazumov EU s tretjimi državami. Pri tem pa je ključna ohranitev proizvodnega potenciala evropskega kmetijstva.« Ob tem je spomnila na načela in usmeritve glede mednarodne trgovine s kmetijskimi proizvodi, ki so zapisane v junija sprejetih sklepih o prihodnosti kmetijstva v EU.
V okviru točk Razno je predsedstvo poročalo o zaključkih političnega foruma o spodbujanju raziskav in inovacij v Srednji in Vzhodni Evropi, ki je potekal v začetku meseca v organizaciji madžarskega predsedstva. Poljska je predstavila glavna sporočila iz skupne izjave ministrov in raziskave na področju Srednjeevropske in vzhodnoevropske pobuda za kmetijstvo, ribogojništvo in gozdarstvo v biogospodarstvu (angleško Central and Eastern European Initiative for Knowledge-based Agriculture, Forestry and Aquaculture in the Bioeconomy - BIOEAST), katere sopodpisnica je tudi Slovenija. Španija je podala pobudo o potrebnih izboljšavah pri usklajevanju meril za upravljanje evropskih programov za promocijo kmetijskih proizvodov. Avstrija pa je opozorila na pomen sektorja kmetijstva in gozdarstva za dolgoročno konkurenčnost in suverenost Unije, za kar pa je potreben stabilen in predvidljiv okvir, ki bo upošteval naravne omejitve ter zaščitil njihovo sposobnost izpolnjevanja več funkcij.
Ministrica se je ob robu zasedanja srečala z avstrijskim zveznim ministrom za kmetijstvo, gozdarstvo, regije in upravljanje voda Norbertom Totschnigenom. Na srečanju sta ministra poudarila dobre prijateljske odnose med državama ter pomembnost manjšin kot vezi med Slovenijo in Avstrijo. Razpravljala sta tudi o aktualnih izzivih skupne kmetijske politike (SKP), vključno s trajnostnim razvojem kmetijstva, ekološkim semenarstvom in upravljanjem gozdov ter podpiranjem nadaljnjega sodelovanja v okviru Skupine za gozdove. Ministrica se je srečala tudi z italijanskim ministrom za kmetijstvo, prehransko neodvisnost in gozdarstvo Francescom Lollobrigido. Obe strani sta izpostavili odlične dvostranske odnose in pomembno vlogo manjšin pri krepitvi povezav med državama. Osrednja tema pogovora je bila sedanja in prihodnja skupna kmetijska politika ter sodelovanje na področju ribištva. Ministra sta se v razpravi glede prihodnosti SKP strinjala, da je pomembno zagotoviti stabilen in predvidljiv podporni okvir, s katerim se bo lahko zagotavljalo pravične dohodke kmetov, spodbujalo zeleni prehod in ohranjalo konkurenčnost v kmetijstvu.