Nujni regulacija in etičnost uporabe umetne inteligence
Med osrednjimi temami druge nacionalne konference o umetni inteligenci, prva je bila novembra lani, so bile nova EU zakonodaja, izvajanje nacionalne strategije za umetno inteligenco ter področje kibernetske varnosti in zaščite. Uvodni nagovor je imela predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar, v nadaljevanju pa so temeljne poudarke svojih resorjev predstavili ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon, ministrica za digitalno preobrazbo dr. Emilija Stojmenova Duh in minister za obrambo Marjan Šarec.
Minister Šarec je poudaril rastoči pomen obrambe in varovanja državnega teritorija ter izgradnje zmogljivosti za obrambo in zaščito prebivalstva. Umetna inteligenca ima pri tem po prepričanju ministra velik potencial zlasti pri avtomatizaciji nalog, analiziranju velikih količin podatkov ter pri hitrosti in premišljenosti odločitev. Pomaga tudi pri prepoznavanju groženj in preprečevanju napadov, vendar pa je z razvojem umetne inteligence povezanih tudi vse več tveganj. Ob tem je minister izpostavil pomen slovenske Nacionalne strategije za umetno inteligenco, ki s ciljema spodbujanja inovacij in rasti opredeljuje ključne cilje in usmeritve na tem področju, obenem pa skrbi za varnost in etičnost uporabe umetne inteligence.
Minister Šarec je v nadaljevanju opozoril na kompleksnost sodobnih varnostnih tveganj, med katerimi naraščajo tudi hibridna, ki so usmerjena v šibke točke države ali družbe, z namenom njene destabilizacije, podprte pa so tudi z intenzivnim obveščevalnim delovanjem. Za učinkovito odzivanje je izjemnega pomena vzdrževanje odpornosti ključnih funkcij države in družbe ter kritične infrastrukture , ki zahteva utečenost kriznega upravljanja in vodenja, vključuje pa medinstitucionalno in medresorsko usklajenost, širok nabor zmogljivosti ter sodelovanje z zasebnim sektorjem.
V okviru obrambnega ministrstva ukrepe kriznega odzivanja kot del ukrepov za pripravljenost države ustrezno dopolnjujemo, posodabljamo in preverjamo tako na nacionalnih vajah kot na vajah kriznega upravljanja EU in Nata, je povedal obrambni minister. S pomočjo aplikacijskih rešitev in umetne inteligence vzpostavljamo mehanizme, s katerimi se bo država lahko pravočasno odzivala na celoten spekter sodobnih groženj. »Prepričan sem, da ima umetna inteligenca potencial, da spremeni svet na bolje. Vendar pa moramo to tehnologijo razvijati in uporabljati pametno in odgovorno,« je še dejal Marjan Šarec in ob tem izpostavil pomen nacionalne konference.
Tudi državni sekretar dr. Damir Črnčec je na panelu z naslovom Umetna inteligenca, kibernetske grožnje in zaščita pred hibridnim vojskovanjem kot rdečo nit razprave izpostavil številne priložnosti z razvojem umetne inteligence, obenem pa veliko izzivov in odgovornost. Poudaril je nujnost modernizacije obrambnega resorja, ki kot temelj zahteva ustrezen strateško-razvojni okvir, nato preoblikovanje procesov in struktur ter zagotovitev ustreznih finančnih sredstev za izvedbo. Pri tem je dr. Črnčec opozoril tudi na odgovornost strateške ravni vodenja, da razvoj ustrezno predstavlja tako navzven kot v okviru resorja za sinhrono delovanje. Z modernizacijo krepimo odpornost države in družbe, pri čemer Slovenija že vrsto let temu področju namenja veliko pozornosti in je tudi izjemno uspešna. Na spremembe se odzivamo tudi s prihajajočim novim zakonom o kritični infrastrukturi, ki se nanaša na vse vitalne procese v državi in zajema tako državne in javne kot zasebne deležnike. Tako v modernizacijo kot krepitev odpornosti lahko s ciljem večje učinkovitosti in uspešnosti vključujemo umetno inteligenco, ki pa jo moramo znati odgovorno uporabljati, v našo korist in ne škodo, je še povedal državni sekretar.
Razpravljavci, in sicer generalni direktor Obveščevalne varnostne službe Ministrstva za obrambo Andrej Fefer, Andrej Slapničar z Ministrstva za zunanje in evropske zadeve, Kory Golob z Urada vlade za informacijsko varnost, dr. Domen Mongus z mariborske Fakultete za elekrotehniko, računalništvo in informatiko, Gorazd Božič, ARNES in Kristina Batistič iz podjetja Nil, so se osredotočili na vprašanje, kako umetno inteligenco odgovorno in etično uporabljati za izboljšanje kibernetske varnosti.