Uvodni govor je, kot je tradicija, podal R. M. Grossi, generalni direktor IAEA in poudaril, da je za jedrsko varovanje odgovorna vsaka posamezna država, obenem pa je pomembno mednarodno sodelovanje ter osrednja vloga IAEA, ki jo ima ta organizacija na tem področju npr. preko usposabljanj, izdaje smernic in pregledovalnih misij. Celoten govor je dostopen na spletu.

Slovensko delegacijo je tako kot leta 2020 vodila veleposlanica Barbara Žvokelj, ki je v uvodnem delu v konferenco podala tudi nacionalno izjavo. Poleg političnega dela je konferenca ponudila obilo vzporednih tematskih predstavitev in stranskih dogodkov (varovanje med prevozom, alternativne tehnologije, nacionalne izkušnje glede pregledovalnih misij IAEA, insajderske grožnje, jedrska forenzika, uporaba ocene ogroženosti, pravni vidiki,…). Na stranskih dogodkih konference so aktivno sodelovali predstavniki Ministrstva za zunanje in evropske zadeve (MZEZ) in Uprave za jedrsko varnost (URSJV).

Konferenca predstavlja kljub temu, da ni prišlo do soglasja pri besedilu »ministrske deklaracije«, pomemben mejnik v štiriletnem obdobju do naslednjega tovrstnega mednarodnega dogodka. Skupna izjava obeh sopredsedujočih konferenci (visoka predstavnika Avstralije in Kazahstana) je objavljena na spletu.

Na področju jedrskega varovanja bo v prihodnjih letih potrebno upoštevati nove drugačne izzive v mednarodnem prostoru. Pomembna bo zlasti predvidena (druga) pregledovalna konferenca po Konvenciji o fizičnem varovanju jedrskega materiala in jedrskih objektov (A/CPPNM), za URSJV pa že letošnja jesen, ko Slovenija gosti – prvič doslej 2-dnevni plenum – letni sestanek evropskega združenja regulatorjev za jedrsko varovanje (ENSRA).