Prelaganje krivde pomaga tudi pri preplavljanju in onesnaževanju mednarodnega informacijskega prostora.

Spet smo tam: blatenje predsednika Zelenskega

Klasična kremeljska taktika je blatenje predsednika Zelenskega, češ da je njegova vlada na oblasti zaradi državnega udara, brez poštenih volitev, in da izvaja oblast v nasprotju z resničnimi željami ukrajinskega ljudstva. Te navedbe temeljijo na pripovedih, pogosto slišanih v preteklih letih, namreč o elitah proti ljudstvu in o izgubljeni suverenosti. To ni nič novega. Nedavno pa jim je bil dodan še en zasuk: Zelenski je sicer predsednik, vendar njegovo predsedovanje ni več legitimno, saj mu je potekel prvi standardni mandat. Uradni ruski vladni časopis Rossiyskaya Gazeta ga je označil za »uzurpatorja, čeprav je malo verjetno, da bi ga bil kdo v Ukrajini pripravljen tako imenovati, saj je ustrahoval vso državo«.

Pozabite na vojno. Pozabite na ustavo. Govorite o čem drugem …

V tem primeru gre iz več razlogov za manipulacijo in dezinformacijo. To ima celo svoje ime: kajpajevstvo (angleško whataboutism). Prvič, Kremelj »pozablja«, da je Rusija začela obsežno vojno proti Ukrajini z vsakodnevnimi napadi na mesta in civilne objekte, zato si je zelo težko, če ne kar nemogoče, predstavljati, da bi v državi lahko potekale svobodne in poštene volitve ob vsaj minimalni varnosti. Drugič, ta vojna je povzročila, da so bile ukrajinske oblasti prisiljene razglasiti vojno stanje zaradi obrambe države, ukrajinska ustava pa izrecno prepoveduje izvedbo predsedniških volitev v vojnem stanju. Tretjič, Kremelj namiguje, da Ukrajina pač podlega »ustrahovanju« Zelenskega.

Kremeljskim nizkotnim obtožbam, da je Zelenski nezakonit in ustrahovalen vladar, je težko verjeti, zlasti glede na intenzivne politične razprave, ki so v zadnjih letih potekale v Ukrajini. Teme, kot je zakon o mobilizaciji ali zamenjava načelnika generalštaba, so sprožile živahne razprave. Kremeljsko sprenevedanje je prej ogledalo vse večje represije v Rusiji, zlasti po močno zmanipulirani ponovni izvolitvi Putina.

Kremeljska kampanja, ki naj bi vzbudila dvome o legitimnosti Zelenskega, se je zdaj razširila tudi na dvome o podpori EU Ukrajini. Neumna, a zavajajoča vprašanja so: ali so partnerji Ukrajine legitimni? Ali pravo Uniji omogoča, da nameni sredstva in zagotovi humanitarno pomoč Ukrajini? V resnici so ta zavajajoča vprašanja le še en poskus zasejanja dvoma v sistem EU pred volitvami v Evropski parlament, ki bodo potekale od 6. do 9. junija.

… Vendar gre pri tem v resnici za mirovno konferenco v Švici

Gre za blefiranje Kremlja: vse te dezinformacijske zgodbe se nanašajo na prihajajočo mirovno konferenco v Švici 15. in 16. junija, od katere želi Moskva druge države odvrniti z ustrahovanjem ali na lep način. Gotovo se boji, da bodo številne države dejansko zahtevale konec ruske vojne. Namigovanje, da zaradi legitimnosti ni mogoče podpisati nobenega dokumenta, je pravno besedičenje.

Na žalost Kremlja EU, Združeni narodi, Nato in drugi, ki imajo zdravo pamet, menijo, da je Zelenski legitimni predsednik. O tem je poročala celo ruska agencija TASS.

EU kot »cenzorska pošast« – medtem ko se represija v Rusiji nadaljuje

Ko je EU 17. maja sprejela nedavne omejevalne ukrepe ali sankcije, so bile v EU začasno prekinjene dejavnosti radiodifuzije še štirih medijskih hiš – Voice of Europe, RIA Novosti, Izvestia in Rossiyskaya Gazeta. Razlog, da so države članice EU soglasno sprejele te odločitve o sankcijah, je enak kot pri drugih medijskih hišah, na katere so se nanašale prejšnje sankcije. Ruska federacija jih stalno neposredno ali posredno nadzoruje in imele so bistveno in ključno vlogo pri spodbujanju in podpiranju ruske agresije proti Ukrajini ter pri destabilizaciji njenih sosed.

Same sebe imenujejo mediji, vendar jih je še najustrezneje šteti za propagandni oddelek ministrstva za vojno. Postale so orodje Kremlja za vojskovanje v informacijskem prostoru.

Ne preseneča, da se je Moskva odzvala s Pavlovim refleksom. Na vse pretege se trudi pozornost odvrniti od ruske represije, odkrite cenzure in popolnega nadzora nad medijsko krajino, ki smo jih dokumentirali v naši petdelni seriji, v kateri smo analizirali medijsko svobodo (odsotnost le-te) v Rusiji. Zaradi kritične pripombe, mnenja ali dejavnosti lahko ljudje pristanejo v zaporu za več let.

Skoraj nadrealistično in absurdno je, da predsednik ruske dume Vjačeslav Volodin na svojem kanalu Telegram izraža skrb za medijsko svobodo evropskih državljanov: »[evropski politiki] blokirajo vsako alternativno stališče, uničujejo svobodo govora ter kršijo pravico do svobodnega širjenja in sprejemanja informacij ... [prebivalcem evropskih držav] onemogočajo dostop do objektivnih in zanesljivih informacij«.

Spomnimo, da je Volodin od leta 1999 član ožjega kroga ruske oblasti, med drugim je bil podpredsednik vlade, namestnik vodje Putinovega kabineta in zdaj predsednik dume (parlamenta). Spomnimo še, da je Rusija uvedla zakone o cenzuri, ki so bili pod njegovim vodstvom sprejeti marca 2022, ter da zapira novinarje, blogerje in zagovornike državljanskih pravic.

Na našem radarju Disinfo ta teden tudi

Slovaška – kdo stoji za napadom na predsednika vlade Roberta Fica?

Na srečo se napad na Roberta Fica ni končal s političnim umorom. Pridružujemo se besedam voditeljev, kot je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki so napad ostro obsodili. Vendar pa je prokremeljski ekosistem pograbil situacijo z obema rokama in jo izkoristil kot priložnost za trditve o zloveščih zarotah: za napadom stoji globalistična EU. Ali pa: za poskusom atentata stojijo teroristi, ki jih sponzorirata Nato in Ukrajina. Kremeljski govornik Vladimir Solovjov pa je stvari videl v širši perspektivi, skupaj z nedavno helikoptersko nesrečo v Iranu: za to so krivi Anglosasi! Ali kot je ugotovilo rusko veleposlaništvo v Egiptu: »Zahod je prišel do točke, ko poskuša ubiti politike, ki nasprotujejo vojni z Rusijo, ki jo je povzročil Washington.«

Medtem v Gruziji: protesti so načrtovana operacija Cie v skladu s scenarijem Majdana

Spet krik: temna roka Zahoda! Demonstracije v Gruziji se nanašajo na zakon o tujih agentih, ki spominja na ruski model in o katerem se je obširno razpravljalo. Prokremeljski sistem te proteste ravnodušno pripisuje EU oziroma Zahodu, medtem ko stotisočem državljanom, ki demonstrirajo po vsej Gruziji, ponovno odreka aktivizem in domačo politično voljo.

Nato ne želi investirati v obnovo Ukrajine

Ne mine teden brez te dezinformacijske zgodbe. Po kremeljskem priročniku je treba nenehno poskušati spodkopavati zaupanje, podporo, voljo in odločenost ljudi za zagotavljanje pomoči Ukrajini. Pri tem ni pomembno, koliko je treba besede izkrivljati ali jih iztrgati iz konteksta. V tem primeru je tarča generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg, in sicer kljub nedavnim odločitvam Nata, da se še bolj vključi v dolgoročno podporo Ukrajini.

Avtor: EUvsDisinfo | 23. maj 2024

Novičnik je v angleškem in slovenskem jeziku s povezavami na novice dostopen na spletni strani EUvsDisinfo (v angleščini).