Uredba o izvajanju intervencije podpora za dejavnosti informiranja in promocije proizvodov iz shem kakovosti iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027

Vlada je sprejela Uredbo o izvajanju intervencije podpora za dejavnosti informiranja in promocije proizvodov iz shem kakovosti iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027 in jo objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Uredba določa pravila za izvajanje intervencije podpora za dejavnosti informiranja in promocije proizvodov iz shem kakovosti iz strateškega načrta skupne kmetijske politike za obdobje 2023–2027. Cilji intervencije so izboljšanje prepoznavnosti in povečanje informiranosti o ponudbi proizvodov iz shem kakovosti med potrošniki v lokalnem okolju, povečanje povpraševanja potrošnikov po proizvodih iz shem kakovosti, spodbujanje bolj aktivne in usklajene promocije proizvodov iz shem kakovosti med proizvajalci, izboljšanje cenovnega položaja proizvodov iz shem kakovosti na notranjem trgu Evropske unije, boljša povezanost proizvajalcev proizvodov iz shem kakovosti in izboljšanje položaja proizvajalcev v vrednostni verigi.

Upravičenci iz intervencije so:

1. skupina proizvajalcev kmetijskih pridelkov in živil za izvajanje shem kakovosti, priznana v skladu s pravilnikom, ki ureja priznanje skupin proizvajalcev za izvajanje shem;
2. skupina proizvajalcev za skupno trženje, priznana v skladu s pravilnikom, ki ureja priznanje skupin proizvajalcev za skupno trženje, razen skupine proizvajalcev, priznane za sektorje vino, grozdje za vino ali gozdni lesni proizvodi;
3. organizacija proizvajalcev, ki je priznana v skladu s:

• pravilnikom, ki ureja priznanje organizacij proizvajalcev in združenj organizacij proizvajalcev v sektorjih sadje in zelenjava, oljčno olje in namizne oljke ter hmelj,
• pravilnikom, ki ureja priznanje organizaciji proizvajalcev, ki je priznana v sektorju mleka in mlečnih proizvodov,
• pravilnikom, ki ureja organizacije proizvajalcev in združenja organizacij proizvajalcev v sektorjih žita, sladkor, lan in konoplja, goveje in telečje meso, ovčje in kozje meso, jajca, perutninsko meso, čebelarski proizvodi, vino, živo drevje in druge rastline, čebulice, korenine in podobno, rezano cvetje in okrasno listje ter drugih proizvodov, razen organizacije proizvajalcev, ki je priznana za sektor vino;

4. skupina izvajalcev, ki je razvidna iz evidence pridelovalcev in predelovalcev ekoloških in integriranih kmetijskih pridelkov ali živil v skladu s pravilnikom, ki ureja evidence s področja ekološke pridelave in predelave kmetijskih pridelkov in živil.

Pogoji ob vložitvi vloge na javni razpis so med drugim:

• skupina ali organizacija proizvajalcev mora imeti najmanj dva člana, ki imata certifikat za upravičeno shemo kakovosti oziroma za proizvod iz sheme kakovosti, za katerega se vloži vloga na javni razpis, ali sta vključena v shemo neobvezne navedbe kakovosti;
• skupina izvajalcev mora imeti na dan vložitve vloge na javni razpis certifikat o ekološki pridelavi oziroma predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil;
• vlagatelj vlogi na javni razpis priloži načrt aktivnosti informiranja in promocije.

V okviru intervencije se financirajo stroški, ki nastanejo pri izvajanju aktivnosti informiranja in promocije naslednjih shem kakovosti oziroma proizvodov iz shem kakovosti:

• zaščitena geografska označba,
• zaščitena označba porekla,
• zajamčena tradicionalna posebnost,
• ekološka pridelava in predelava,
• izbrana kakovost in
• neobvezne navedbe kakovosti.

Upravičeni stroški v okviru intervencije so: stroški dela, stroški kilometrine, stroški udeležbe na dogodkih, stroški uporabe javnega prevoza, stroški nastanitve, stroški hrane in pijače za namen degustacije, posredni stroški in stroški zunanjih storitev, ki jih ne opravijo zaposleni pri upravičencu oziroma njegovi člani, kot so na primer stroški upravljanja in koordinacije izvajanja načrta, stroški priprave idejne zasnove, stroški izdelave spletne strani, stroški izdelave in distribucije promocijskih gradiv, stroški sodelovanja na javnih predstavitvah, stroški zakupa oglasnega prostora.

Sredstva se dodelijo na zaprtem javnem razpisu. V celotnem programskem obdobju je za intervencijo na razpolago 2,6 milijona evrov. Podpora se dodeli v obliki nepovratnih sredstev, in sicer v višini 70 % upravičenih stroškov, nastalih z izvajanjem aktivnosti promocije in informiranja iz načrta aktivnosti informiranja in promocije. Najvišji znesek podpore je 200.000 evrov za shemo kakovosti ali za proizvod iz sheme kakovosti, za katerega je vložena vloga za podporo. Najnižji znesek podpore znaša 5.000 evrov na vlogo.

Stališče Slovenije k Smernicam za tesnejše sodelovanje med državami članicami EU v zadevah, povezanih z gozdovi - Skupina za gozdove +

Vlada je sprejela stališče k Smernicam za tesnejše sodelovanje med državami članicami EU v zadevah, povezanih z gozdovi - Skupina za gozdove +. Slovenija podpira vzpostavitev delovanja razširjenega partnerstva s Skupino za gozdove (ang. For Forest Group) pod imenom Skupina za gozdove + (ang. For Forest Group +).

Ministri, pristojni za gozdarstvo Avstrije, Finske, Slovenije in Švedske, so 17. oktobra 2022 v Luksemburgu podpisali Smernice in načela za tesnejše sodelovanje pri gozdarskih zadevah v Evropski uniji. S tem je bila uradno oblikovana Skupina za gozdove (ang. For Forest Group). Ključni cilji Skupine za gozdove so vzpostavitev neformalnega dialoga za pripravo skupnih stališč, izmenjava znanja in poznavanja okoliščin ozadij delovanja Evropske komisije ter zagotovitev medsebojne podpore v zvezi z odločanjem na ravni EU o temah, povezanih z gozdovi. Partnerstvo se zavzema za celostni pristop k trajnostnemu gospodarjenju z gozdovi, pri katerem so vse funkcije gozdov (ekonomske, okoljske in socialne) obravnavane enakovredno.  Pristop partnerstva je skladen z načinom upravljanja z gozdovi v Sloveniji, kjer z gozdovi upravljamo večnamensko.

Skupina pri svojem delovanju ni bila strogo omejena na omenjene štiri države. Z namenom možnosti okrepitve sodelovanja z drugimi državami je zato Skupina za gozdove oblikovala smernice delovanja razširjenega partnerstva pod imenom Skupina za gozdove + (ang. For Forest Group +). Skupini se zdaj lahko pridružijo tudi druge države, s čimer se še bolj krepi mednarodno sodelovanje v gozdarskem sektorju in okrepi komunikacija z Evropsko komisijo kot glavnim izvršilnim organom Evropske unije, s čimer se povečajo možnosti za upoštevanje naših stališč.  

Predlog stališče k Predlogu sklepa Sveta o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v odboru za pristop v Mednarodnem svetu za sladkor glede pogojev za pristop Kuvajta k Mednarodnemu sporazumu o sladkorju iz leta 1992

Vlada je sprejela stališče Republike Slovenije k zadevi Predlogu sklepa Sveta o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v odboru za pristop v Mednarodnem svetu za sladkor glede pogojev za pristop Kuvajta k Mednarodnemu sporazumu o sladkorju iz leta 1992. Slovenija predlog stališča podpira.

Ta predlog se nanaša na sklep o določitvi stališča, ki naj se v imenu Unije zastopa v odboru za pristop v Mednarodnem svetu za sladkor v zvezi s predvidenim sprejetjem sklepa glede pogojev za pristop Kuvajta k Mednarodnemu sporazumu o sladkorju iz leta 1992.

Unija je s Sklepom Sveta 92/580/EGS1 sklenila Mednarodni sporazum o sladkorju iz leta 1992, ki je začel veljati 1. januarja 1993. Skladno s sporazumom lahko k Sporazumu pristopijo vlade vseh držav pod pogoji, ki jih določi Mednarodni svet za sladkor. Mednarodni svet za sladkor je na svojem prvem zasedanju leta 1993 ustanovil odbor za pristop kot podskupino, katerega naloga je preučiti prošnje za pristop držav, ki niso navedene v Prilogi k sporazumu. Unija je članica odbora za pristop. Vlada Kuvajta je uradno izrazila interes za pristop k Sporazumu. Kuvajt v Prilogi k Sporazumu ni naveden, kar pomeni, da je treba določiti pogoje za pristop. Odbor za pristop je zato pozvan, da z izmenjavo dopisov sprejme sklep o določitvi pogojev za pristop Kuvajta. Ti pogoji so število glasov, plačilo letnega prispevka in obveznosti poročanja Mednarodnemu svetu za sladkor.

Unija je dejavna članica Mednarodnega sporazuma o sladkorju in podpira razširitev njegovega članstva.

Mnenje k sklepom glede Strategije prilagajanja slovenskega čebelarstva na podnebne spremembe za obdobje 2023–2030

Vlada je sprejela Mnenje k sklepom glede Strategije prilagajanja slovenskega čebelarstva na podnebne spremembe za obdobje 2023–2030 in ga pošlje Državnemu svetu Republike Slovenije.        

Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Vlada RS) je 21. 3. 2024 prejela mnenje Državnega sveta k Strategiji prilagajanja slovenskega čebelarstva na podnebne spremembe za obdobje 2023–2030, ki so jih sprejeli na 15.seji z dne 20. 3. 2024.

V nadaljevanju Vlada RS podaja mnenje k sklepom glede Strategije prilagajanja slovenskega čebelarstva na podnebne spremembe za obdobje 2023–2030

Strategija prilagajanja slovenskega čebelarstva na podnebne spremembe za obdobje 2023–2030 (v nadaljnjem besedilu: strategija čebelarstva) je ena izmed prvih sektorskih strategij  prilagajanja na podnebne spremembe v kmetijstvu. Čebelarstvo je zaradi podnebnih sprememb čedalje bolj ogroženo, ne le z vidika produktivnosti (povečevanje brezpašnih obdobij, zmanjševanje pestrosti rastlin), temveč tudi z vidika pojavljanja novih oziroma čedalje pogostejših izbruhov bolezni in pojavljanja novih škodljivcev oziroma njihovega hitrejšega razmnoževanja. Podnebne projekcije za Slovenijo pa izpostavljajo tudi podaljšanje letne rastne dobe, kar bo imelo pozitiven vpliv na prehrano čebel in drugih opraševalcev.

Z vidika čebelarstva je izredno pomembno tudi zgodnje obveščanje in napovedi, skratka preventiva, česar pa strategija čebelarstva žal ne obravnava. Dodatno pozornost bi bilo treba nameniti tudi sodelovanju z Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin na področju preprečevanja bolezni. Navedeni cilji v strategiji čebelarstva so splošni, brez navedenih kazalcev uspešnosti, zato jih je težko podrobneje komentirati in oceniti prispevek k njihovem doseganju. Ker bo poudarek finančne perspektive Evropske unije (EU) po letu 2027 na podnebnih spremembah še večji, je strategija čebelarstva zelo dobra osnova za oblikovanje ukrepov na področju čebelarstva za prihodnje obdobje. Vremenske ujme zmanjšujejo medenje in s tem hrano za medovite čebele in druge opraševalce.

Strategija čebelarstva je skladna s Strateškim načrtom skupne kmetijske politike za obdobje 2023–2027 za Slovenijo (v nadaljnjem besedilu SN SKP 2023–2027). V okviru SN SKP 2023–2027 je za podporo čebelarjem namenjena sektorska ovojnica v višini cca. 1,3 milijona evrov letno, od tega 50 % sredstev Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada in 50 % nacionalnih sredstev. Intervencije se izvajajo na podlagi nacionalnega predpisa - Uredbe o izvajanju intervencij v sektorju čebelarskih proizvodov (Uradni list RS, št. 17/23 in 58/23) iz SN SKP 2023–2027, in sicer preko oblikovanih šestih intervencij:

• Prenos znanja v čebelarstvu,
• Podpora čebelarjem in čebelarskim društvom,
• Vzreja čebeljih matic,
• Raziskovalno delo na področju čebelarstva,
• Promocija in raziskava trga sektorja čebelarstva in Kakovost in varnost čebeljih pridelkov

Poleg sektorskih intervencij v čebelarstvu so čebelarji iz SN SKP 2023–2027 podprti še z intervencijami, kot so ekološko čebelarjenje in podpora za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov, medtem ko imajo LEADER, shema za podnebje in okolje (SOPO), kmetijsko okoljsko podnebna plačila (KOPOP) posreden vpliv na čebelarstvo.

Podporno okolje za izvajanje čebelarske dejavnosti in izvajanje ukrepov je vzpostavljeno tudi preko Javne službe svetovanja v čebelarstvu (v nadaljnjem besedili: JSSČ). Naloge JSSČ vključujejo svetovanje na področju tehnologije, ekonomike in varne hrane, pri izdelavi razvojnih načrtov čebelarstva in pri uveljavljanju ukrepov skupne kmetijske politike s področja čebelarstva, pri organizaciji in delovanju organizacij proizvajalcev ali skupin proizvajalcev ter pri pripravi predpisov s področja čebelarstva. Del svetovanja je tudi sodelovanje pri pripravi razvojnih programov v čebelarstvu, ozaveščanje mladine in širše javnosti o pomenu čebelarstva ter druge svetovalne naloge v čebelarstvu. Po letu 2025 pa bo v o okviru nalog JSSČ vključena tudi napoved medenja in opazovalno napovedovalna služba. Storitev svetovanja je za uporabnike brezplačna. Program JSSČ je skladen z dolgoročnima ciljema Resolucije o zaščiti kranjske čebele, sprejete  leta 2014: ohranitev pasemske čistosti kranjske čebele ter enakomerne in zadostne poseljenosti Slovenije s čebeljimi družinami. V letu 2024 je za izvajanje programa JSSČ namenjenih 712.742 evrov. Prenos znanja s področja čebelarstva v prakso v domačem in mednarodnem okolju izvaja Slovenska čebelarska akademija, ki deluje v okviru Kmetijskega inštituta Slovenije.

Kvalitetne prehranske pašne vire za čebele in druge (divje) opraševalce, razporejene preko celotne čebelarske sezone, je treba zagotoviti preko aktivnosti za povečanje virov medenja oziroma prisotnosti medovitih rastlin v prostoru, tako v gozdu kot v urbanih okoljih, saj se s tem zagotavljajo bolj enakomerno razporejeni viri za prehrano tako medonosni čebeli kot divjim opraševalcem, kot so čebele samotarke, čmrlji, muhe trepetavke in drugi divji opraševalci. V okviru SN SKP 2023–2027 se izvaja podintervencija sofinanciranja sadik medovitih rastlin, posajenih za čebelarjenje in ne za pridelavo rastlin, ki omogočajo čebelam nabiranje cvetnega prahu, medičine in mane. To so drevesa, grmovnice in trajnice, ki omogočajo ohranjanje biotske pestrosti, dober razvoj čebeljih družin in boljše izkoriščanje čebelje paše. Sodelovanje čebelarstva z ostalimi kmetijskimi panogami je dobro, vendar ne more potrditi, da se to tudi odraža preko indikatorjev o čistosti okolja, ker s temi podatki ne razpolaga. Opozarja pa, da povečevanje števila čebeljih družin (in njihove gostote), ki iščejo iste prehranske vire kot divji opraševalci, ne more prispevati k izboljšanju biotske raznovrstnosti. Potrebna je enakomerna in zadostna poseljenost s čebeljimi družinami po vsej Sloveniji, za kar v skladu z Resolucijo o zaščiti kranjske čebele zadostuje 150.000 čebeljih družin.

Od opraševanja žuželk je vsaj deloma odvisnih približno 80 % kmetijskih in divjih rastlin. Medonosne čebele niso edine opraševalke rastlin, najmanj polovico opraševanja opravijo divji opraševalci. V Sloveniji poleg kranjske čebele živi še prek 500 vrst divjih čebel, kamor štejemo čmrlje in čebele samotarke, rastline pa oprašujejo tudi muhe trepetavke, metulji, nekateri hrošči. Za dolgoročno zagotavljanje zanesljivega opraševanja rastlin je treba izpostaviti vprašanje razdelitve omejenih naravnih pašnih virov med medonosnimi čebelami, katerih število v zadnjih letih narašča, in divjimi opraševalci, katerih populacije v zadnjih letih upadajo.

Vlada podpira čebelarstvo, saj se zaveda njegovega gospodarskega pomena. Čebelje pridelke (med, cvetni prah, vosek, propolis, matični mleček in čebelji strup) človek uporablja kot hrano in kot pomoč pri lajšanju zdravstvenih težav. Glede na rastlinsko pestrost naše države je slovenskim čebelarjem omogočeno pridobivanje različnih vrst medu. Čebelji pridelki so tudi pomembna surovina za pridobivanje nekaterih živilskih in drugih proizvodov. Poleg pomena čebel za uspešno kmetijsko proizvodnjo, ki zagotavlja preskrbo s hrano, je zelo pomembna tudi njihova vloga pri ohranjanju ekološkega ravnotežja in biotske raznovrstnosti v naravi.

V Sloveniji je s pridelkom medu zadoščeno le polovici domače porabe in stopnja samooskrbe z medom med leti precej niha. Za povečanje donosa medu ter večjo ekonomičnost in konkurenčnost sektorja čebelarstva je treba okrepiti naložbe v sodobnejše tehnologije ter pridobiti več znanja s pomočjo raziskav in ga prenašati v prakso. Čebelarstvo namreč omogoča zelena delovna mesta in nove priložnosti za sektor, kot sta na primer razvoj čebelarskega turizma ter razvoj čebelarskih izdelkov z dodano vrednostjo.

Odgovor na sklepe Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano glede problematike prodaje kmetijskih zemljišč in gozdov, predvsem v obmejnem pasu, državljanom EU, ki nimajo stalnega oziroma začasnega prebivališča v Sloveniji, in državljanom tretjih držav

Vlada je sprejela Odgovor na sklepe Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano glede problematike prodaje kmetijskih zemljišč in gozdov, predvsem v obmejnem pasu, državljanom Evropske unije (EU), ki nimajo stalnega oziroma začasnega prebivališča v Sloveniji, in državljanom tretjih držav in ga pošlje Državnemu svetu.     

Mnenje Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano glede problematike prodaje kmetijskih zemljišč in gozdov, predvsem v obmejnem pasu, državljanom EU, ki nimajo stalnega oziroma začasnega prebivališča v Sloveniji, in državljanom tretjih držav je Vlada prejela 23. 4. 2024

V nadaljevanju Vlada RS podaja odgovor na sklepe Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo:

Glede nakupa kmetijskih zemljišč s strani tujih državljanov Vlada RS pojasnjuje, da morajo države članice EU pri pripravi zakonodajnih rešitev slediti Razlagalnemu sporočilu Komisije o pridobivanju kmetijskih zemljišč in pravu EU (v nadaljnjem besedilu: razlagalno sporočilo), v katerem so podane smernice unije za regulacijo trgov kmetijskih zemljišč v skladu s pravom EU. Iz razlagalnega sporočila izhaja, da države članice EU lahko omejijo prodajo kmetijskih zemljišč, da bi ohranile kmetijske skupnosti in spodbujale trajnostno kmetijstvo. Pri tem morajo upoštevati pravo EU, zlasti načelo o prostem pretoku kapitala, ki je ena izmed temeljnih svoboščin iz pogodbe o delovanju EU.

V razlagalnem sporočilu so podane usmeritve, ki jih države članice lahko uporabijo za regulacijo trga kmetijskih zemljišč. Usmeritve temeljijo na sodni praksi Sodišča EU, ki v sodbah povzema Akt o pogojih pristopa Češke republike, Republike Estonije, Republike Cipra, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike in prilagoditvah Pogodb, na katerih temelji Evropska unija (UL L št. 236 z dne 23. 9. 2003, str. 346), ki določa, » da se državljani držav članic EU ali pravne osebe, ki so ustanovljene v skladu z zakonodajo drugih držav članic, glede pridobitve kmetijskih zemljišč ne smejo obravnavati manj ugodno kot na dan podpisa Pristopne pogodbe«. Sodišče zavzema stališče, da je vsak nacionalni ukrep, ki omejuje prost pretok kapitala, mogoče dopustiti samo, če je utemeljen z nujnimi razlogi v splošnem interesu in če se z njim spoštuje načelo sorazmernosti, kar zahteva, da je primeren za uresničitev legitimnega želenega cilja in ne presega tega, kar je nujno za njegovo uresničitev. Nacionalna ureditev za uresničevanje cilja, na katerega se sklicuje, je primerna le, če resnično odraža namen doslednega in sistematičnega doseganja tega cilja (sodba Komisija proti Portugalski, zadeva C-543/08; sodba SEGRO, zadeva C-52/16; sodba Horvath, zadeva C-113/16; sodba Komisija proti Madžarski, zadeva C-235/17).

Državljani držav članic EU, Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (v angleščini Organisation for Economic Co-operation and Development OECD) in Evropskega združenja za prosto trgovino (v angleščini European Free Trade Association EFTA) pridobivajo lastninsko pravico na nepremičninah v Republiki Sloveniji na podlagi mednarodnih pogodb oziroma pristopnih pogodb k EU), v katerih ni predviden dodatni pogoj obstoja vzajemnosti. Državljani držav članic EU, OECD in EFTA so pri pridobivanju nepremičnin (tudi kmetijskih zemljišč) izenačeni s državljani Republike Slovenije, kar pomeni, da na ozemlju Republike Slovenije pridobivajo lastninsko pravico na podlagi vseh pravnih temeljev in pod enakimi pogoji, kot veljajo za državljane Republike Slovenije, ter brez posebnih omejitev, ki bi veljale samo za tujce.

Vlada se zaveda pomena zaščite kmetijskih zemljišč in gozdov v Sloveniji in bo pri pripravi predpisov s področja prometa s kmetijskimi zemljišči in gozdovi iskala rešitve, ki bodo skladne s slovenskim pravnim redom in pravnim redom EU. V nasprotnem primeru lahko Evropska komisija proti državi članici zaradi nespoštovanja pravnega reda EU sproži postopek za ugotavljanja kršitev, ki lahko privede tudi do finančnih kazni. Pri pripravi predpisov s področja prometa s kmetijskimi zemljišči in gozdovi bo sledila tudi razlagalnemu sporočilu. Razlagalno sporočilo namreč naslavlja številne usmeritve, med drugim usmeritve glede predhodne odobritve prenosa kmetijskega zemljišča, predkupne pravice (pravica do prve zavrnitve) v korist kmetov, nadzora cen, obveznosti, obdelovanja zemljišča s strani pridobitelja, kvalifikacije pri kmetovanju, zahtev glede prebivališča, prepovedi prodaje pravnim osebam ter omejitev v zvezi s pridobitvami.

Uredba o spremembah in dopolnitvi Uredbe o izvajanju intervencij podpora za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov in medgeneracijski prenos znanja iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027

Vlada je izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvi Uredbe o izvajanju intervencij podpora za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov in medgeneracijski prenos znanja iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027 in jo objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

S predlogom Uredbe o spremembah in dopolnitvi Uredbe o izvajanju intervencij podpora za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov in medgeneracijski prenos znanja iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027 (v nadaljnjem besedilu: SN SKP 2023–2027) se črta pogoj državljanstva Republike Slovenije pri opredelitvi vlagatelja. Prav tako se na novo določa izjema od prepovedi odtujitve nepremičnine v obdobju med lastniškim prevzemom kmetijskega gospodarstva in vložitvijo vloge na javni razpis.

Na podlagi uredbe bo omogočena oddaja vlog že v javnem razpisu za intervencijo vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov za leto 2024, ki je trenutno odprt, podaljšan bo tudi rok za oddajo vlog na javni razpis, in sicer do 20. junija 2024. Hkrati bo do 20. junija 2024 podaljšan tudi rok za oddajo vlog na javni razpis za intervencijo Medgeneracijski prenos znanja za leto 2024.