Skoči do osrednje vsebine

Na mednarodnem festivalu alpskega cvetja o izzivih trajnostnega razvoja zavarovanih območij narave

V Bohinju so se na posvetu o izzivih trajnostnega razvoja zavarovanih območij narave in o tem, kako jih naslavljati v praksi, srečali kmetje, naravovarstveniki, turistični delavci in strokovnjaki za razvojne projekte in politike. Zbrane je nagovorila državna sekretarka v kabinetu predsednika vlade Maša Kociper.
udeleženci posveta sedijo v dvorani

V okviru 18. festivala alpskega cvetja je v Bohinju potekal posvet o izzivih trajnostnega razvoja zavarovanih območij narave | Avtor: Ministrstvo za naravne vire in prostor

1 / 2

Soočamo se s trojno globalno krizo – podnebno, krizo biotske raznovrstnosti in krizo onesnaževanja. Vse posegajo v naše vsakodnevno življenje in bodo brez ustreznega ukrepanja posegale še globlje. Evropska komisija je v odziv na te tri krize ob začetku svojega mandata sprejela tako imenovani Zeleni dogovor. Dogovor od takrat izvajamo tudi v Sloveniji, sama načela pa podpiramo in izvajamo pri nas že dlje časa.

»Vlada se zaveda pomena naravnim danostim prilagojenega razvoja že precej časa, prav tako pomena ohranjene narave, ki jo iščejo in cenijo državljani celotne Slovenije in mnogi turisti. Spodbude predvsem za manjše kmetije, ki na globalnem trgu ne morejo konkurirati z vedno bolj intenzivno proizvodnjo hrane, smo imeli na zavarovanih območjih še pred vstopom v EU. Trajnostni razvoj zavarovanih območij spodbujamo s številnimi instrumenti, od sofinanciranja občinskih naložb in ciljnih naravovarstvenih projektov do usmerjanja obiskovalcev na raven, ki ohranja naravo in na površine izven con, ki morajo ostati mirne. Za trajnostni razvoj zavarovanih območij narave pričakujemo tudi razumevanje in podporo pri ostalih politikah, vključno s skupno kmetijsko politiko,« je v uvodnem nagovoru povedala Maša Kociper, državna sekretarka v kabinetu predsednika vlade.

Trajnostni razvoj zavarovanih območij v Sloveniji je ključen za ohranjanje naravne in kulturne dediščine države. Vključuje uravnoteženje prizadevanj za ohranjanje narave in potreb lokalnih skupnosti kot tudi spodbujanje odgovornih praks turizma. Različne pobude in politike so vzpostavljene za zagotavljanje dolgoročne zaščite in trajnostne rabe teh območij, s ciljem ohranjanja biotske raznovrstnosti, ekosistemskih storitev in splošne kakovosti okolja.

Državna sekretarka Kociper je nagovor zaključila z pozivom: »Prihodnost zelenega dogovora ne bo mogla mimo dejstva, da smo v trojni globalni krizi in da bomo aktivnosti v vseh sektorjih morali prilagoditi, če želimo povečati našo podnebno odpornost in tudi naslednjim generacijam zapustiti ohranjeno naravo.«

Dogodek je potekal v okviru 18. mednarodnega festivala alpskega cvetja, ki se med 21. majem in 22. junijem odvija v Bohinju.