Skoči do osrednje vsebine

Seminar o izzivih komuniciranja širitve EU in pomenu odpornosti (družbe) proti dezinformacijam

Na Brdu pri Kranju je konec aprila potekala konferenca komunikatorjev iz številnih držav članic EU, držav kandidatk ter evropskih institucij, ki sta ga organizirala Urad vlade za komuniciranje in Club of Venice. Glavni temi konference sta bili spopadanje z dezinformacijami ter izzivi komuniciranja širitve EU na Zahodni Balkan.

Konference, ki je potekala v okviru programa obeleževanja 20. obletnice članstva Slovenije v EU, se je na Brdu pri Kranju udeležilo približno 80 strokovnjakov. Srečanje vladnih in nevladnih komunikatorjev je ponudilo smernice za soočanje z dezinformacijami in spodbujanje integracije EU. Ključna je transparentna komunikacija preko tradicionalnih in digitalnih omrežij, ki mora državljanom zagotoviti razumevanje neposrednega vpliva politik EU na njihova življenja in spodbuditi njihovo aktivno vlogo v demokratičnih procesih EU, so ugotavljali komunikacijski strokovnjaki.

S pozdravnim nagovorom sta konferenco odprla Petra Bezjak Cirman, direktorica Urada vlade za komuniciranje, in Vincenzo Le Voci, generalni sekretar neformalnega združenja najvišjih strokovnjakov za komuniciranje iz vlad držav članic EU in kandidatk ter evropskih institucij - Club of Venice. Oba sta poudarila pomembnost razprav na seminarju. Za njima je prisotne nagovorila ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh. Poudarila je vladno predanost k boju proti dezinformacijam, izrazila zadovoljstvo nad sprejetjem Zakona o umetni inteligenci EU ter opozorila na konferenco UNESCO o umetni inteligenci, ki je potekala v Sloveniji. Izpostavila je pomen izenačevanja pravnega reda na spletu s pravnim redom v fizičnem svetu ter izjemno pomembnost boljše digitalne pismenosti za povečanje ozaveščenosti javnosti.

Močan vpliv čustev na javno mnenje

V prvem delu konference so govorci izmenjali poglede glede stanju na področju evropske zakonodaje, medijske krajine ter digitalni povezanosti v boju proti dezinformacijam. Govorci so opozorili na močan vpliv čustev na oblikovanje javnega mnenja ter poudarili pomen vzpostavljanja zaupanja. Razprava o Zakonu o digitalnih storitvah in Zakonu o medijski svobodi je razkrila potekajoče napore in potrebo po sistematičnih pristopih za zmanjševanje tveganj. Govorniki so poudarili pomen jasnih smernic in robustnih regulativnih okvirov za zagotavljanje integritete medijev.

Razprava o vlogi vladnih komunikatorjev in medijev v boju proti dezinformacijam je z različnih zornih kotov osvetlila dezinformacijske zgodbe (angleško narrative) in načine za spopadanje z njimi. Jasno je postalo, da so strateško komuniciranje, vnaprejšnje razkrinkavanje dezinformacij in preverjanje dejstev ključna orožja v tem boju. Strokovnjaki so se strinjali o izjemni pomembnosti odpornosti proti dezinformacijam na ravni celotne družbe. Poudarili so pomen izobraževanja mladih o preverjanju dejstev in izgradnje družbenega pristopa, ki spodbuja sodelovanje med državami in različnimi sektorji.

Različne stopnje podpore projektu EU

Drugi del konference je bil namenjen širitvi EU. Govorci so opozorili na mlačen interes za članstvo v EU v nekaterih kandidatk za članstvo. Potrebna je močnejša politična volja za napredek tako pri širitvi kot tudi pri reformah, je bilo slišati. Priložnosti za te spremembe ni veliko, države članice pa morajo biti učinkovitejše pri izpolnjevanju svojih obljub.

Razprave so pokazale različne stopnje podpore projektu EU v državah članicah. Na to vplivajo razvijajoče se politične prioritete in novi mednarodni izzivi, ki vplivajo na javno mnenje v različnih obdobjih članstva v EU. To poudarja pomen stalnega razvoja kapacitet in izmenjave informacij tudi po vstopu v EU. Temelji naj bodo na doslednem komuniciranju in vključevanju javnosti s strani nacionalnih in evropskih deležnikov.